ZDen člen 62. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
denacionalizacija - opredelitev zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče
Na pravno dejstvo o tem, kakšen status je imelo zemljišče v času podržavljenja, ni mogoče le sklepati s stopnjo verjetnosti niti glede na lego niti glede na komunalno opremljenost zemljišča, temveč mora organ to pravno odločilno dejstvo ugotoviti s stopnjo materialne resnice in na podlagi uradnih podatkov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Zaposlitev toženke kot vpisničarke na Izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča A. ni razlog smotrnosti ali drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe. Tožba je vložena pri Okrožnem sodišču na A., samo dejstvo, da se obe sodišči nahajata v isti stavbi, pa ne more vzbuditi razumnega dvoma v nepristranskost sojenja.
ZKP člen 344, 344/1, 344/2, 371, 371/1-11, 371/2, 429.
izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev - obrazložitev sodbe - preložitev glavne obravnave - skrajšani postopek - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - pravice obrambe - izločitev dokazov - izločitev državnega tožilca - obramba z zagovornikom - sprememba obtožnega predloga - glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika
Vsaka sprememba obtožbe še ne zahteva prekinitve glavne obravnave za pripravo obrambe. Praviloma to terjajo le vsebinske spremembe, s katerimi se bistveno posega v prvotno obtožbo.
Napačno je stališče revidentov, da obstoj vseh obligatornih elementov tožbe v skladu z določbami 180. člena ZPP že zagotavlja njeno sklepčnost. Bistveni element sklepčnosti je, da je tožbeni zahtevek logično povezan s tožbenimi trditvami. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prava, za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka.
Na odločitev o višini preživninske obveznosti ne morejo vplivati medsebojna ravnanja staršev glede plačevanja stroškov za telefon, elektriko in podobno.
Obdolženec naj bi močno posegel v tuje premoženje, pri čemer naj bi izkazoval visoko stopnjo vztrajnosti, predrznosti, zlorabo zaupanja oškodovancev ter s tem zasledoval pridobitev zelo visokih zneskov premoženjske koristi. Takšen način in stopnja ogrožanja (premoženjske) varnosti ljudi, ob upoštevanju načela sorazmernosti odtehta poseg v obdolženčevo osebno svobodo.
Tožnik je med pravdo spremenil tožbeni zahtevek tako, da je kapitalizirane obresti pripisal glavnici. Za presojo dovoljenosti revizije se tako kapitalizirane obresti ne upoštevajo.
Bistveni element predpogodbe je, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Le od volje strank je odvisno, ali bo kasneje uveljavljena sklenitev glavne pogodbe. V skladu s samo naravo predpogodbe je tudi, da strankama ne more nalagati izpolnitvenih ravnanj, ki so sicer predmet glavne pogodbe. Pogodbena razmerja je treba razlagati po njihovi vsebini in ne po tem, kako jih stranki imenujeta. Zato pogodbeno razmerje, katerega bistvena vsebina je plačilo kupnine in takojšnja izročitev stvari v posest, pri čemer je predvidena tudi vknjižba lastninske pravice kupca v zemljiški knjigi, v vsakem primeru predstavlja prodajno pogodbo.
ZOR člen 170, 170/1, 200, 200/1, 200/2, 203.ZZDej člen 47, 57.
povrnitev nepremoženjske škode - zdravniška napaka - pojasnilna dolžnost - zmanjšanje učinka kontracepcije - nosečnost - odgovornost za delavca - odgovornost zdravstvene ustanove - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenske aktivnosti - telesne bolečine - strah
Ker zdravnik tožene stranke tožnice ni opozoril na stranski učinek predpisanega zdravila (zmanjšano učinkovitost kontracepcijskih tablet), je kršil pojasnilno dolžnost. Tako zdravnik ni ravnal kot je treba, zaradi česar za škodo, ki jo je povzročil, odgovarja zdravstvena organizacija, pri kateri je zaposlen.
denacionalizacija - odplačni prenos pravice uporabe
31. člen in drugi odstavek 32. člena ZDen omogočata denacionalizacijo (z vzpostavitvijo lastninske pravice) le, če prejšnji lastnik pravice uporabe ni te pravice prenesel s pravnim poslom na koga drugega.
denacionalizacija - vračilo deleža na podjetju - sporazum o zavarovanju denacionalizacijskega zahtevka
S sporazumom, ki temelji na 68. členu ZDen ter 15. členu ZLPP, tožeča stranka ni dogovorila v kakšnem obsegu naj bi ji bilo podržavljeno premoženje vrnjeno, ampak v kakšnem obsegu bo varovan njen zahtevek, o katerem se bo odločalo v postopku denacionalizacije. Zato upravni organ ni imel pravne podlage, da bi omenjeni sporazum upošteval kot poravnavo v smislu 69. člena ZDen.
ZUS člen 59, 59/1.ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 86, 92, 107, 107/2.
revizija - sklep o prisilni izterjavi dolga - revizijski razlogi - pravočasnost pritožbe - zavrženje
Predmet tega spora ni sklep o prisilni izterjavi, temveč sklep prvostopnega organa o zavrženju tožnikove pritožbe zoper sklep o prisilni izterjavi kot prepozne, zato ugovori, ki se nanašajo na sklep o prisilni izterjavi, v tem sporu niso upoštevani.
ZUS-1 - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode
Če tožnik ne izkaže, da bo zanj zaradi izvršitve odločbe, ki jo izpodbija s tožbo, nastala težko popravljiva škoda, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, zato se tak predlog zavrne.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - zavrženje revizije
Ker imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko podlago (nanašajo se na različne nivojske prehode), je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).
rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - prenehanje pravice za vložitev tožbe
Ker je 30-dnevni rok za vložitev tožbe določen z zakonom, je rok iz 1. odstavka 26. člena ZUS materialni prekluzivni rok. V primeru prekoračitve materialnega prekluzivnega roka preneha pravica ipso iure. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik tožbo vložil 22.2.2002, torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, pa tožnik ne nasprotuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VS41032
ZGD člen 41, 41/1, 41/3, 42, 42/1, 42/2, 42/3.ZOR člen 206, 376.ZPP člen 335, 371, 383.
začetek teka zastaralnega roka - pasivna legitimacija - prepoved konkurence - kršitev prepovedi konkurence - zastaranje odškodninskega zahtevka zaradi kršitve prepovedi konkurence
Tretji odstavek 42. člena ZGD je treba razlagati tako, da "kršitev" ne pomeni kršitve prepovedi konkurence same po sebi (udeležbe v dveh (potencialno) konkurenčnih družbah), temveč pomeni konkretno kršitev (konkreten posel, dejanje), ki je povzročila konkretno škodo. Subjektivni trimesečni zastaralni rok iz tretjega odstavka 42. člena ZGD začne torej teči od trenutka, ko družba izve za kršitelja in za dejanje (posel), ki je povzročilo škodo, katere povrnitev zahteva. Objektivni petletni zastaralni rok iz tretjega odstavka 42. člena ZGD pa začne teči od trenutka, ko je bilo storjeno konkretno dejanje (sklenjen posel), ki je povzročilo konkretno škodo, katere povrnitev se zahteva.
ZUS-1 člen 52, 59, 59/1, 59/2-2, 65, 65/1, 85, 86, 91, 92, 94, 94/1, 107, 107/1, 107/2. ZDDPO člen 7, 8, 9, 10, 11. Slovenki računovodski standardi, Standard 21.3, 21.9, 21.12. ZDoh člen 15. ZDavP-1 člen 406.
davek od dobička pravnih oseb - neopredmetena osnovna sredstva - verodostojna listina - slovenski računovodski standardi - zamudne obresti - ZUS-1 - revizija - pravnomočnost - odločba ustavnega sodišča
Zamudne obresti za naknadno ugotovljene davčne obveznosti v postopkih po 406. členu ZDavP-1 tečejo od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Poslovni prostori, v katere je davčni zavezanec vlagal svoja sredstva, niso pa njegovi in tudi jih nima v najemu, so neopredmetena osnovna sredstva. Kot davčno upoštevni odhodek se šteje le tisti, za katerega ima davčni zavezanec verodostojno listino in je ta odhodek na podlagi takšne listine vknjižen v njegovih knjigovodskih evidencah.