bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepoved reformatio in peius - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu - prekoračitev obtožbe - sprememba obtožbe - načelo enakopravnosti strank - pravice obrambe - pouk o pravici do pritožbe
Sodišče v postopku po vloženem ugovoru zoper sodbo o kaznovalnem nalogu po izrecni določbi 445.d člena ZKP ni vezano na prepoved spremembe sodbe v obtoženčevo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije iz 385. člena ZKP.
odgovornost države - služenje vojaškega roka - poškodba pri premagovanju pehotnih ovir - lesena pregrada - objektivna odgovornost - opojem nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - kršitev pravil
Premagovanje pehotne ovire, 2,1 m visoke lesene pregrade, samo po sebi ni nevarna dejavnost. Ugotovljene tudi niso bile nobene take objektivne in dodatne okoliščine, ki bi omogočale drugačno stališče. Vse dejanske ugotovitve o dodatnih okoliščinah izvajanja vaje izvirajo iz ravnanja oziroma opustitev odgovorne osebe. Ugotavljanje kršitev pravil za izvajanje vaje zato utemeljujejo krivdno odgovornost.
Osebe, za katere je ugotovljeno, da kumulativno izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, niso pridobile državljanstva FLRJ, in s tem tudi ne državljanstva Republike Slovenije. Revidentka je imela možnost navajanja dejstev in okoliščin ter predlaganja dokazov, s katerimi bi izpodbijala zakonsko domnevo o nelojalnosti, oziroma dokazovala lojalnost svojega očeta, vendar tega v postopku ni storila. Revidentka, na kateri je bilo dokazno breme, se tudi po presoji revizijskega sodišča ne more opirati le na morebitno odsotnost podatkov o nelojalnem ravnanju.
Z revizijskimi ugovori tožnik uveljavlja kršitev določb ZUP. Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta pa ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1.
ZKP člen 8, 216, 216/1, 216/3, 371, 371/1-3, 371/1-8, 385.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica uporabe svojega jezika v postopku - pravica do prevajanja - jezik, ki ga obdolženec razume - hišna preiskava - navzočnost oseb pri hišni preiskavi - nedotakljivost stanovanja - prepoved reformatio in peius
Pri hišni preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, v čigar varovano pravico (v zasebnost) se posega, to pa je dejanski uporabnik oziroma imetnik stanovanja in drugih prostorov (torej ne glede na to, ali jih uporablja kot lastnik ali imetnik).
grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - grožnja z razlastitvijo
Grožnjo, silo in zvijačo v smislu 5. člena ZDen je treba pojmovati širše kot je to veljalo po pravilih 869. do 871. paragrafa ODZ. Za presojo, ali je prizadeta oseba ob prepustitvi premoženja v državno last, bila v to prisiljena zaradi ravnanja predstavnikov oblasti, je brez dvoma treba upoštevati takratne razmere (v obravnavanem primeru razmere v letu 1959). Obstoja teh razmer ni treba posebej dokazovati, saj gre za splošno znana dejstva.
Dejstva, da si je obsojenka s svojim ravnanjem pridobila protipravno premoženjsko korist, ni mogoče zanikati z utemeljitvijo, da sodišče ni odločilo o odvzemu koristi, ki jo je obsojenka pridobila s kaznivim dejanjem goljufije, čeprav je tak odvzem obvezen.
ZKP člen 525, 525/1. Evropska konvencija o izročitvi člen 12, 12/2a, 16, 28.
postopek za izročitev obdolžencev - začasni ekstradicijski pripor - pogoji za ekstradicijski pripor - uporaba ZKP
Čeprav v zaprosilu za začasni pripor ni navedena številka odločbe tujega organa o izdanem pripornem nalogu, je ta v zadostni meri konkretizirana z navedbo sodnika, ki jo je izdal, datuma izdaje, sodišča in države.
Nepravočasno dostavljena oprema poslovnega prostora lastnika prostora ne obvezuje dolžnosti, da blago kupcem ponudi in ga razstavi na drug ustrezen način.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23786
KZ člen 25, 212.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sostorilstvo - tatvina
Zatrjevanje intelektualne inferiornosti v zvezi z ugotavljanjem obsojenčevega prispevka k izvršitvi kaznivih dejanj, storjenih v sostorilstvu, pomeni uveljavljanje dejanskega stanja.
Če vsebuje sodba sodišča prve stopnje razloge o odločilnih dejstvih in sodišče druge stopnje tem razlogom samo pritrdi ter navede, da se s sodbo sodišča prve stopnje strinja, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
ZGO člen 33.a, 33.a/2, 36.SZ člen 8.ZUS-1 člen 76, 207, 107/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - večstanovanjski objekt - poseg v skupne dele in naprave - soglasje etažnih lastnikov
Ker je v obravnavani zadevi predmet izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo razširitev obstoječih poslovnih prostorov za potrebe skladišča in pisarn v pritličju objekta, ki je večstanovanjski objekt, je treba v postopku izdaje tega dovoljenja pridobiti tudi soglasje solastnikov tega večstanovanjskega objekta.
URS člen 26, 139, 140. UZIURS člen 5. ZUpr. ZPDF.ZOR člen 172, 172/1.
odškodnina za nemožnost uporabe nepremičnine - nedopustno ravnanje povojne državne oblasti - nepravilna nacionalizacija - pasivna legitimacija občine - vloga (povojnih) občin - prehod državnih nalog z občino na državo
Občina ni pasivno legitimirana v sporu, v katerem se za čas pred uveljavitvijo ZDen zaradi nepravilnosti v postopku denacionalizacije terja plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzete nepremičnine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23783
ZKP člen 371, 371/1-8, 372, 372/1-4.KZ člen 25, 135, 135/1.
nedovoljen dokaz - uradni zazanamek policije - obvestilo o izjavi priče - izločitev - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - posebno huda telesna poškodba - sostorilstvo
Kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe po prvem odstavku 135. člena KZ ne sodi med kazniva dejanja, ki jih smiselno more storiti le ena oseba (tako imenovane lastnoročne delikte); mogoče ga je storiti tudi v sostorilstvu. Neposreden obsojenčev prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja (obsojenec je organiziral pretep oškodovanca, ga zvabil v grmovje, kjer sta ga pričakala dva doslej neznana sostorilca, ga zbila na tla ter ga s koli udarjala po telesu in brcala) je bil najmanj enakovreden izpolnjevanju znakov kaznivega dejanja, in opravičuje pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja kot posebno hude telesne poškodbe.
V sporu zaradi obsega zapuščine so dediči nujni sosporniki. Če tožnik proti nekaterim dedičem umakne tožbo, ni (več) tožena prava stranka. Konvalidacija pomeni le "ozdravitev" tiste napake, zaradi katere bi bila pogodba sicer neveljavna. Pomeni torej neveljavnost pogodbe, ne pa tudi pridobitve lastninske pravice. Zaradi izostanka navedb o pridobitnem načinu je bila tožba z zahtevkom, da zemljišče ne spada v zapuščino in s tem povezanim dajatvenim zahtevkom, nesklepčna.
zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - izraba položaja - soglasje družbenikov k poslu - obstoj kaznivega dejanja - razpolaganje s premoženjem družbe - omejena teorija družbenikov - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Tudi pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ glede soglasja družbenikov (kar pomeni strinjanje s poslom) ni pomembno, v kakšni obliki je bilo soglasje podano, moralo pa je biti jasno, dano vnaprej, in ne sme biti protipravno.
Po določbah 1. člena ZDrž, na katere se prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno sklicuje, je državljan FLRJ lahko imel le eno republiško državljanstvo. Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je imel A.A. na dan 28.8.1945, ko je začel veljati ZDrž, hrvaško državljanstvo, ni mogel poleg hrvaškega imeti še slovenskega državljanstva.
grožnja, sila ali zvijača državnih organov oziroma predstavnikov oblasti - časovne meje ZDen - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino
Pravna prednica predlagateljev ni upravičenka do denacionalizacije sporne parcele, ker je bila kupoprodajna pogodba sklenjena izven časovne meje iz 3. in 4. člena ZDen, veljavne tudi za primere iz 5. člena ZDen.
Ker taksni zavezanec v odrejenem roku ni plačal takse, je po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 2. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena in ob upoštevanju 7. člena ZST odločilo, da mora plačati poleg neplačane takse 122,92 EUR še 50% pribitka kot kazensko takso v znesku 61,45 EUR in naročilo banki, da bo morala po pravnomočnosti tega sklepa s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenesti znesek 184,37 EUR na vplačilni račun sodnih taks.