ZUP (1986) člen 5.ZDen člen 62, 62/1.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
opozorilo stranki - uveljavljanje pravice - pomoč prava neuki stranki
Ker na ustni obravnavi ni bilo govora o stavbiščih, upravni organ ni imel razloga, da bi stranko opozoril na to, da lahko zahteva denacionalizacijo zemljišča.
Določilo prvega odstavka 82. člena Zakona o zasebnem varovanju, na podlagi katerega je sicer Zbornica RS za zasebno varovanje ter na njem temelječega Pravilnika, tožniku izdala potrdilo o preizkusu znanja za varnostnika, se za tožnika ne more uporabiti, saj se nanaša le na novozaposlene delavce in ne na delavce, ki na dan uveljavitve tega zakona že opravljajo delo varnostnika.
ZDSS-1 člen 6/1-c, 23. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 81, 87.
procesna predpostavka - kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo
Po določbi 15. člena ZDSS je bilo v primerih, kadar je z zakonom ali kolektivno pogodbo določen postopek za mirno rešitev spora, sodno varstvo dovoljeno samo pod pogojem, da je bil postopek predhodno sprožen, pa ni bil uspešen. Po določbi 23. člena ZDSS-1 pa je procesna predpostavka predpisana samo v primerih, kadar je z zakonom ali kolektivno pogodbo določen obvezen postopek za mirno rešitev spora. Za spor o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in kolektivnimi pogodbami po določbi 87. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije ni predvidena pristojnost arbitraže, ki naj bi odločala tudi o sporih med udeleženci kolektivne pogodbe v primeru, da pomirjenje med njimi ni bilo uspešno. Zato z razlago citiranega člena kolektivne pogodbe ni mogoče zaključiti, da je za obravnavani spor posebej predviden postopek pomirjenja, sploh pa ne, da je tak postopek obvezen.
ZPIZ člen 140, 140/4, 143.ZZZPB člen 45.ZPP člen 13.
priznanje pokojninske dobe - invalid II. kategorije - nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - nadomestilo za čas brezposelnosti - predhodno vprašanje
Sodišče v sporu iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne more odločati o pravici do prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti niti kot o predhodnem vprašanju, saj je uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti posebej urejeno v 45. členu ZZZPB. Zgolj priznanje in izplačevanje nadomestila plače invalidu II. ali III. kategorije za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev v smislu določb 2. odstavka 143. člena ZPIZ/92 ni pravno priznana podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in priznanje pokojninske dobe.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znak kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih obveznosti
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR mora znake kaznivega dejanja ugotoviti že delodajalec v odpovedi, prav tako pa tudi sodišče prve stopnje v dokaznem postopku, ki jih mora tudi navesti in utemeljiti v obrazložitvi sodbe. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti dokazan kateri od razlogov iz 1. odstavka 111. člena ZDR, in tudi, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče do izteka odpovednega roka.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlog - odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje
Z določbo 30. člena ZDSS-1 se ne uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje. Zoper ta sklep je pritožba dovoljena zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katere je prišlo zato, ker sodišče ni upoštevalo prepovedi razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku na prvi stopnji, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ker je sporno le izpolnjevanje pogojev iz Meril za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavezancem, kar je vprašanje uporabe materialnega prava, in ker je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze, na podlagi katerih je mogoče celo brez dodatnega izvajanja dokazov odločiti o spornem vprašanju, je bil izpodbijani sklep razveljavljen in zadeva vrnjena v novo sojenje sodišču druge stopnje.
ZTPDR člen 7, 17, 17/2. ZDR (1990) člen 36b. SKPgd člen 17. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 26, 26/2.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kategorije primerljivih delavcev - pogoji za opravljanje dela
Zmotna je presoja, da ni mogoče upoštevati pogojev (posebnih funkcionalnih znanj), če ti niso določeni v opisu del in nalog. Ti pogoji so lahko določeni tudi v zakonu ali v izvršilnem predpisu in ni treba, da bi jih splošni akt še posebej povzemal oziroma ponavljal. Namen določitve kategorije primerljivih delavcev ni v tem, da se ugotavlja, na katera delovna mesta bi bili delavci z ukinjenih delovnih mest morda lahko razporejeni po izpolnitvi (dodatnih) pogojev za opravljanje dela na takih delovnih mestih. To bi lahko privedlo do situacije, ko bi delovno razmerje prenehalo delavcem, ki sicer izpolnjujejo vse pogoje, delo pa bi ohranili delavci, ki teh pogojev še ne izpolnjujejo.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - neenotna sodna praksa - povračilo stroškov postopka pri delodajalcu
Ker je odločitev o stroških postopka za obnovo postopka pri delodajalcih v vseh navedenih sodnih odločbah odločilno povezana in odvisna od odločitve o glavni stvari ter vezana na uspeh s temi zahtevki, bi o neenotni sodni praksi v zvezi z zahtevkom, ki je predmet pritožbe, lahko govorili le v primeru, če bi sodišče ob enaki odločitvi o glavni stvari tudi o stroških postopka pri delodajalcu odločilo različno.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.ZIS člen 79, 80.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - zagovor
Tožniku ni bila očitana storitev kaznivega dejanja, temveč ravnanje, ki pomeni kršitev njegovih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in ima znake kaznivega dejanja. Očitek, da je sodišče ugotavljalo njegovo kazensko odgovornost, je zato neutemeljen. Kdaj je delodajalec zvedel za dejanje in storilca, je dejansko vprašanje. Za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča zgolj predložitev zdravniškega potrdila o nezmožnosti za delo. Delavec mora predložiti opravičilo za odsotnost z zagovora in ne z dela, torej opravičilo, iz katerega bo razvidno, da se iz utemeljenih (opravičljivih) razlogov ni mogel udeležiti zagovora ali da se ni mogel zagovarjati.
Upoštevaje pritožbeno navedbo, da glede spornega vprašanja ni sodne prakse sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, niso podani pogoji za dopuščeno revizijo po 32. členu ZDSS-1.
ZPP člen 318, 339, 339/1.ZDSS-1 člen 28, 77. ZPPPAI člen 7, 8.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - bistvena kršitev določb postopka - zamudna sodba v socialnem sporu
ZDSS-1 ne določa, da v socialnem sporu ne bi bilo mogoče izdati zamudne sodbe. Kljub poudarjenemu načelu materialne resnice v teh sporih ZDSS-1 vsebuje celo posebne določbe v zvezi z zamudno sodbo (1. odstavek 28. člena ZDSS-1, ki velja za delovne in socialne spore in 77. člen ZDSS-1, ki se nanaša le na socialne spore). To pomeni, da je izdaja zamudne sodbe predvidena tudi v socialnih sporih kljub kogentnosti določb v zvezi s pravico do uveljavljanja pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Namen določbe 8. člena ZPPPAI in zakona v celoti ni zagotavljanje upokojitve pod ugodnejšimi pogoji tistim delavcem, ki imajo zagotovljeno delovno razmerje, temveč le tistim, ki jim zaradi ukinitve delovnih mest oziroma zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov preneha delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, ob dodatnem pogoju, da jim ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve (v roku enega leta).
Zahtevki iz naslova razlike plače zaradi nezakonitosti razporeditve in iz naslova ugotovitve višje pokojninske osnove, ne predstavljajo samostojnih denarnih zahtevkov, glede katerih bi bilo dopustno neposredno sodno varstvo, saj je bila tožniku plača ves čas izplačevana na podlagi razporeditvenih odločb, ki so vsebovale tudi količnike za obračun plače, višina pokojninske osnove pa je bila ugotovljena z odločbo tožene stranke. Sodišče je zato dovoljenost tožbe utemeljeno preizkušalo z vidika procesnih predpostavk za uveljavljanje sodnega varstva zoper odločbo delodajalca v smislu 1. in 2. odstavka 83. člena ZTPDR.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Delegacija pristojnosti zaradi "drugih tehtnih razlogov" ne more biti nadomestilo za uporabo pravnih sredstev ali za uporabo drugih možnosti, ki jih predvideva zakon. Tožnik navaja, da mu sodišče ne omogoča sojenja v razumnem roku, vendar to ni razlog za delegacijo, saj ima tožnik na voljo možnosti, ki jih predpisuje Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pošteno, nepristransko in pravično sojenje pa je lahko predmet presoje s pravnimi sredstvi (pritožbo) po končanem postopku na prvi stopnji.
opredelitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Ker tožeča stranka premoženjskega zahtevka ni opredelila v denarnem znesku, niti ni v tožbi navedla vrednosti spornega predmeta, revizija ni dovoljena.
ZDR člen 11, 11/1, 47, 47/3, 75, 116, 204, 204/3.ZPIZ-1 člen 101.
drugi načini prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - obvestilo o prenehanju delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - invalid
Obvestila o prenehanju delovnega razmerja ni mogoče šteti za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nepodpisa ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ni mogoče šteti za utemeljen odpovedni razlog.
premoženjska škoda zaradi dolgotrajnega postopka pred davčnim organom - škoda v obliki zamudnih obresti - sprememba zakona med upravnim postopkom
Davčni postopek inšpiciranja, v katerem je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka plačala premalo davka za leti 1994 in 1995 je tekel 58 mesecev namesto 4 mesece, kot je predvideno po ZUP. V tem času so se natekle zamudne obresti, ki so več kot dvakrat presegle glavnico. Znesek, če zamudne obresti presegajo znesek zamudnih obresti, ki bi natekle v 4 mesecih, tožeča stranka uveljavlja kot škodo, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja upravnih organov.
V primeru kakršen je ta, ko je med postopkom prišlo do spremembe zakona, ki je bil podlaga za določitev zamudnih obresti, je upravni spor edina pot, ki jo ima stranka na voljo, da doseže spremembo odločitve. Tožeča stranka pa poskuša po poti pravdnega postopka, pod preobleko odškodnine, doseči praktično enak rezultat kakor s spremembo upravne odločbe v obrestnem delu. Ne nazadnje, šele po končanem upravnem sporu bo sploh mogoče ugotoviti, ali je tožeči stranki nastala kakšna škoda ali ne.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23780
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 377, 377/2, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 183, 183/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - predlog državnega tožilca v pritožbenem postopku - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - zakonski znaki kaznivega dejanja
Tudi otipavanje preko oblačil po spolnih organih pomeni spolno dejanje, katerega cilj je spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona, s tem pa je obsojenec izpolnil znake očitanega kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po 1. odstavku 183. člena KZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23760
ZKP člen 299, 299/5, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 169, 169/2, 169/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zaslišanje prič s strani obdolženca - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - obrazložitev - razžalitev - namen storilca - varstvo upravičenih koristi
Ker v redu vabljeni obdolženec na glavno obravnavo ni prišel in svoje odsotnosti ni opravičil, je nase tudi prevzel tveganje, da na glavni obravnavi sam ne bo mogel obrambe izvajati tako, da se bo o izpovedbi te priče izjavil, ji postavljal vprašanja in na njeno pričanje podal morebitne pripombe.
Pri kaznivem dejanju razžalitve ni pomembno, ali ima storilec namen žaliti, mora pa biti pri storilcu podana zavest o žaljivosti in hotenje, da se izjava posreduje.
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je mogoča le takrat, ko so podani ne le formalni pogoji, ki posamična dejanja povezujejo v celoto, ampak ko gre tudi življenjsko gledano za en historičen dogodek in enoten naklep storilca.
Vrhovno sodišče ne more samo sklepati na kršitve zakona, ki naj bi jih imel v mislih vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, ker bi s tem dopolnjevalo vsebino zahteve, kar pa ni dovoljeno.