Ker je tožnik navedel za vse zahtevke le eno, nediferencirano vrednost, in ker tudi toženca temu nista ugovarjala, in nista zahtevala navedbe vrednosti ločeno za stvarnopravne zahtevke na eni strani in za obligacijski zahtevek na drugi strani, je položaj enak, kot če vrednost sploh ne bi bila navedena. Revizija zato ni dovoljena.
CZ (1976) ne napotuje na subsidiarno uporabo predpisa, ki ureja davčni postopek, zaradi česar je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti določila ZUP (1986), ki v 224. členu določa, da materialnopravni učinki odločbe, izdane v upravnem postopku, praviloma nastopijo šele z njeno dokončnostjo. Ker je bila drugostopenjska odločba tožene stranke, s katero je postala prvostopenjska odločba dokončna, izdana po preteku absolutnega zastaralnega roka, je glede na določilo 56. člena CZ (1976) pravica do izterjave carine s strani tožene stranke absolutno zastarala.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izločitev izvedenca - nepristranskost - zahteva za izločitev - pravna dobrota oprostitve pričanja - navzočnost oškodovanca med zagovorom obdolženca - zapisnik o procesnem dejanju - snemanje procesnega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do sojenja v navzočnosti - nenavzočnost obdolženca na glavni obravnavi - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - kršitev kazenskega zakona - lahka telesna poškodba - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
Če obsojenec ni prišel na glavno obravnavo, se je pravici, da bi ob zaslišanju priče postavljal vprašanja, odrekel.
Okoliščina, da je zdravnik izvedenec oškodovanca zaradi poškodb pregledal pred tremi leti, ne more biti razlog za to, da isti zdravnik ne bi bil postavljen za izvedenca travmatološke stroke.
odgovornost proizvajalca stvari z napako (producentska odgovornost) - zamaški na plastenkah z nevarnimi kemikalijami
Zamaški na plastenkah za zdravju nevarno kemikalijo morajo zdržati padce z višine nekaj centimetrov - če ne, gre za tovarniško napako, ki predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost po prvem odstavku 197. člena ZOR.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poznanstvo stranke v postopku in sodnikov pristojnega sodišča
Običajno znanstvo ene od strank s sodniki krajevno pristojnega sodišča samo po sebi ni podlaga za delegacijo pristojnosti.
Ne glede na to, da prosilec navaja fizični spor oziroma medsosedske težave in nadlegovanje ter grožnje, tovrstno nadlegovanje in fizični spor ne moreta predstavljati preganjanja v takšnem smislu, kot se je uveljavilo v azilnem pravu in v azilni praksi, temveč spadata na področje tistih kaznivih dejanj oziroma prekrškov, ki jih obravnavajo za to pristojne institucije v izvorni državi.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - družinske in zasebne težave - sprememba veroizpovedi
Navedbe o družinskih in zasebnih težavah ter o zavrnitvi družine zaradi spremembe veroizpovedi, brez navedbe kakšnega konkretnega dogodka, ne ustrezajo pojmu preganjanja v smislu ZAzil, Ženevske konvencije oziroma Direktive Sveta Evropske unije.
ZKP člen 372, 372-1.KZ člen 95, 95/1, 96, 96/2, 97, 97/3, 218, 218/1, 218/3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - izsiljevanje - izterjava dolga - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - varstvo oškodovanca
Opis obsojencema očitanega kaznivega dejanja vsebuje vse znake kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. in 1. odstavku 218. člena KZ, saj iz opisa izhaja namen obsojencev pridobiti si protipravno premoženjsko korist in z resno grožnjo prisiliti oškodovanca, da stori nekaj v škodo svojega premoženja - da plača bistveno več, kot pa so dejansko znašali njegovi dolgovi.
razmerja med starši in otroki - časovne meje pravnomočnosti - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine
Toženkina trditev, da si bo morala najti najemno stanovanje in zanj plačevati najemnino, v tem postopku ni pravno pomembna. Gre namreč za predvidevanja, na podlagi katerih ni mogoče prepričljivo sklepati niti, kdaj se bo toženka odselila, niti kakšni stroški bodo s tem povezani. Če bo do spremembe okoliščin, na podlagi katerih je sedaj določena preživnina, res prišlo, bo to lahko kvečjemu podlaga za spremembo sedaj določene preživnine (132. člen ZZZDR).
Za odreditev oz. podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ni potrebno, da bi bile podane vse v 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine, temveč mora biti izkazana vsaj ena okoliščina objektivne in ena subjektivne narave.
ZKP člen 5, 17, 71, 71/1, 229, 364, 364/7.URS člen 29, 29/1-3.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe -izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - načelo materialne resnice - pravica do zagovornika - dolgotrajnost postopka - izjava na odgovor državnega tožilca na zahtevo za varstvo zakonitosti
Ker obsojenka ni zahtevala, da se ji postavi zagovornik po uradni dolžnosti v interesu pravičnosti po 1. odstavku 71. člena ZKP, sodišče ni kršilo pravice obsojenke do zagovornika.
Neutemeljen je tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, če že kupoprodajna pogodba, ki jo je toženka podpisala in podpis overila, vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Toženka je to pogodbeno obveznost izpolnila, zato je njena obveznost prenehala.
prenos pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Tožnici sta v tožbi navedli kot drugo toženo stranko Okrajno sodišče v Radovljici in Zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Radovljici, ob tem pa utemeljujeta v tožbi postavljene zahtevke z očitki nezakonitega postopanja prav Okrajnega sodišča v Radovljici v nekih drugih postopkih pred tem sodiščem. Če bi se do takih očitkov opredeljevalo sodišče, na katerega jih v naraciji tožbe naslavljata tožnici in ki je v tožbi navedeno celo kot stranka postopka, bi to vzbujalo vtis t.i. objektivne pristranskosti sodišča - kar pomeni, da je podan tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
Določilo prvega odstavka 82. člena Zakona o zasebnem varovanju, na podlagi katerega je sicer Zbornica RS za zasebno varovanje ter na njem temelječega Pravilnika, tožniku izdala potrdilo o preizkusu znanja za varnostnika, se za tožnika ne more uporabiti, saj se nanaša le na novozaposlene delavce in ne na delavce, ki na dan uveljavitve tega zakona že opravljajo delo varnostnika.
ZUP (1986) člen 5.ZDen člen 62, 62/1.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
opozorilo stranki - uveljavljanje pravice - pomoč prava neuki stranki
Ker na ustni obravnavi ni bilo govora o stavbiščih, upravni organ ni imel razloga, da bi stranko opozoril na to, da lahko zahteva denacionalizacijo zemljišča.
ZUS-1 člen 85, 85/1-2. ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 9, 63, 63/3.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - domneva nelojalnosti - retroaktivna uporaba zakona - odločba ustavnega sodišča - revizijski razlogi
Domneva nelojalnosti je po razlagi Ustavnega sodišča RS upravičena glede na takratna zgodovinska dejstva. Ni pa je dopustno razlagati tako, da prizadeta oseba ne bi imela pravice izpodbijati te domneve in dokazovati nasprotnega. Toženi stranki torej ni bilo potrebno ugotavljati nelojalnega ravnanja zakoncev B., temveč je breme izpodbijanja zakonske domneve nelojalnosti nosil tožnik sedaj revident. Dejstva so okoliščine zunanjega sveta. Nacionalna pripadnost in članstvo v organizacijah so dejstva, saj so zaznavna navzven. Revident je z izpodbijanjem ugotovitev o dejstvih smiselno menil, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno zmotno. To pa ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).