omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete prosilca - dvom - znatna nevarnost pobega prosilca - bistvena kršitev določb postopka
Toženka nikjer ne navede, na kakšen način (razen, da bo s na osebnem razgovoru s poglobljenimi vprašanji preverjala, ali tožnik res prihaja iz Pakistana) bo preverjala tožnikovo istovetnost, kar bi tudi morala konkretno opredeliti, zato izpodbijanega sklepa v delu, kjer toženka utemeljuje izrek ukrepa po prvi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, ni mogoče preizkusiti.
Sodišče (nasprotno od stališča iz sodb, I U 683/2020 in I U 700/2020) sodi, da za obstoj razloga omejitve gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost.
Vsebina ukrepa po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 oziroma njegov namen pa je povsem drugačen od razloga iz pete alineje istega odstavka oziroma točke f) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, ki odkazuje na uporabo člena 28. Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (Dublinska uredba III).
Za zaključek, da je podana utemeljena nevarnost pobega morajo biti (kot določa že citirana 31. točka 2. člena ZMZ-1) podane konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo oseba, če njeno gibanje ne bo omejeno, pobegnila. Res se pričakuje, da bo oseba, ki potrebuje zaščito, zanjo zaprosila v prvi varni državi in da ne bo imela t.i. ciljne države, vendar pa zgolj na tej podlagi v tem primeru ni mogoče utemeljeno sklepati na nevarnost pobega.
evidentiranje meje - evidentiranje urejene meje - mejni ugotovitveni postopek - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo - napake volje
Če tožnica s podpisom zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej da se s potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, kar bi kazalo iz njenih navedb v tožbi, lahko to uveljavlja pred sodiščem splošne pristojnosti v pravdnem postopku.
Iz prve alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 izhaja, da lahko prosilcu pristojni organ odredi ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma, da se v primeru obstoja očitnega dvoma preveri ali ugotovi istovetnost ali državljanstvo. Pri tem sodišče izrecno opozarja, da mora biti dvom v istovetnost očiten, da je podan ta razlog za omejitev gibanja. Tožena stranka dvom v istovetnost tožnika utemeljuje s tem, da pri sebi nima osebnega dokumenta s sliko in da ga doslej še ni priskrbel. S tem v zvezi sodišče meni, da zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za očiten dvom v istovetnost določene osebe. Tak dvom bi bil npr. podan, če bi prosilec tekom postopka spreminjal svoje osebne podatke, če bi npr. dajal različne podatke o svojem imenu, priimku, datumu rojstva, državljanstvu ipd. Česa takega pa tožena stranka ne zatrjuje.
Sodišče meni, da bi tudi za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 moralo veljati, da bi morali biti v zakonu opredeljeni kriteriji, po katerih se presoja nevarnost pobega, v ZMZ-1 pa teh kriterijev ni. Zato po presoji sodišča ne obstaja pravna podlaga za omejevanje gibanja niti v tem konkretnem primeru, niti v drugih primerih, kjer je pogoj za omejitev gibanja obstoj nevarnosti pobega, dokler ne bo ZMZ-1 ustrezno spremenjen.
Po Pogodbi je bila kupnina dogovorjena na določljiv način. Pogodbene stranke so s Pogodbo določile izhodišče glede kupnine (4 mio EUR), glede na stanje v družbi A. na dogovorjen presečni datum pa je bilo dogovorjeno, da se znesek kupnine lahko na način, ki so ga pogodbene stranke določile s Pogodbo, zviša ali zniža. Takšne pogodbe klavzule so pri transakcijah s poslovnimi deleži, ki dejansko predstavljajo celoto kapitala gospodarske družbe, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru, običajne, saj kupec s tem postane imetnik deležev, ki ga upravičujejo do popolne upravljavske avtonomije v družbi, slednja pa predstavlja „živ organizem“ oz. delujočo pravno osebo, v kateri se stanje tekoče spreminja, kupčeva obveznost pa je posledično logično odvisna od stanja v družbi na dogovorjen presečni datum. Kljub temu, da se je točen znesek kupnine izračunaval naknadno, pa je bil mehanizem za izračun dogovorjen že s Pogodbo (s čimer je bila kupnina torej že tedaj dogovorjena na določljiv način), in torej Pogodba predstavlja Podlago za odsvojitev poslovnih deležev in za plačilo kupnine.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoj - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - pomanjkljiva obrazložitev - nevarnost pobega - utemeljena nevarnost
Omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
Za obstoj razloga za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe - zastopanje v upravnem sporu
V postopku pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Iz vsebine priloženega pooblastila ne izhaja, da je bila vložnica tožbe pooblaščena za njeno vložitev, iz priloženega obvestila pa tudi ne izhaja, da je vložnica tožbe odvetnica (vložnica je računovodja) oziroma, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - nadaljevano kaznivo dejanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ker je treba obrambo obdolženca pripraviti za vsako očitano dejanje, ki tvori nadaljevano kaznivo dejanje, je treba šteti vsako dejanje kot dejanje, zaradi katerega se skupna vrednost storitve zviša za 25 %, vendar največ za 100 %.
Ugotovitev, da je tožniku izrečena kazen zapora že iztekla, pomeni, da si z vloženo tožbo, s katero je zahteval, naj se izpodbijana odločba odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. To pa pomeni, da tožnik nima več pravnega interesa za vloženi tožbeni zahtevek, drugačnega (ugotovitvenega) zahtevka pa ni vložil, niti svojega zahtevka po nastopu novih okoliščin, to je po odpustu s prestajanja kazni zapora, ni spremenil v ugotovitvenega.
ZUreP-2 člen 200. EZ-1 člen 473, 473/8. ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklepu o uvedbi postopka za omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo trajne služnosti v javno korist ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena, zato ne uživa samostonega sodnega varstva.
sklep o popravi pomote - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici
Čeprav je iz sklepa mogoče razumeti, da je prvostopenjski organ očitno želel uskladiti podatke o pridobivalnem prostoru s podatki o parcelnih številkah, ki ga obsegajo, in od katerih, kot navaja, nekatere niso bile zajete z dopolnilno odločbo, pa s takim dopolnjevanjem ne gre za popravo pomot, pač pa dejansko za izdajo odločbe, s katero se dopolnilna odločba iz leta 1995 vsebinsko spreminja.
Tožena stranka je svojo odločitev, da razveljavi sklep prvostopenjskega organa po nadzorstveni pravici, oprla na razloge, ki ne dopuščajo uporabe tega izrednega pravnega sredstva, saj je odločitev utemeljila s kršitvami, ki so procesne narave, sklicevala pa se tudi na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (ZDavP) - zakoniti razlog za odpravo odločbe - kršitev procesnega prava - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dopolnilni sklep - podlaga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
V obravnavanem primeru ne gre za popravo pomote v opisanem smislu, pač pa za dopolnjevanje dopolnilne odločbe za izkoriščanje apnenca. Prvostopenjski organ je v sklepu namreč sam pojasnil, da so bile pri izdaji dopolnilne odločbe pomotoma izpuščene nekatere parcele, četudi naj bi bile že pred tem vključene v pridobivalni prostor.
Zaradi nepravilno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki sicer lahko pripelje do kršitve materialnega zakona, ni mogoče razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici, ker nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne predstavlja kršitve materialnega, temveč formalnega prava. Tako je tudi stališče upravnosodne prakse (primeroma, sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 26/2006, št. X Ips 380/2012; sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 740/2015, št. I U 78/2017). Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je tožena stranka svojo odločitev, da razveljavi sklep prvostopenjskega organa po nadzorstveni pravici, oprla na razloge, ki ne dopuščajo uporabe tega izrednega pravnega sredstva, saj je odločitev utemeljila s kršitvami, ki so procesne narave, sklicevala pa se je tudi na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniške storitve - materialni stroški - odvetniška tarifa
Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
Sodišče pritrjuje tožnikovim tožbenim navedbam, da se morajo bistveno enaki položaji obravnavati enako in mora, kolikor zakonodajalec take položaje ureja različno, za to razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz stvari same, zakonodajalec pa ga mora ustrezno utemeljiti. A sodišče obenem ugotavlja, da je predlagatelj (Vlada RS) Zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-D), ki je določil posebno ureditev plačila dodeljenih odvetnikov, že v postopku sprejemanja tega zakona podal razlago in opravil presojo skladnosti predlagane spremembe zakona z Ustavo RS (zakonodajno gradivo EVA: 2014-2030-0052 št. 00720-17/2014/7 z dne 4. 12. 2014). Pojasnil je, da je zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države treba določiti nižja plačila za tovrstne storitve odvetnikov, ki se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
upravni postopek - upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnica tako uveljavlja, da se ji kot skrbnici osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, zagotovijo denarna sredstva, iz katerih bo lahko v dedni zadevi plačala pravno zastopanje svojega varovanca. Sodišče se strinja s toženko, da takšna zahteva ni upravna stvar, o kateri bi organ odločal v upravnem postopku.
ZUP člen 113, 113/1, 116. ZOdvT člen 13, 22, 22/2. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 14, 14/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stroški upravnega postopka - neocenljiva zadeva - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil le o stroških, ki so bili predmet odločanja po odpravljenem sklepu, torej le o stroških, ki so nastali do izdaje odpravljene odločbe z dne 9. 2. 2016, ne pa tudi o vseh ostalih stroških, o katerih do izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo odločeno. Navedena odločba je bila s sodbo sodišča I U 742/2016-7 z dne 31. 8. 2017 odpravljena, posledično kot akcesorni zahtevek, ki v celoti deli usodo odločitve o glavni stvari, pa tudi sklep o stroških št. 06122-61/2009-174 z dne 3. 3. 2016. V primeru odprave upravnega akta se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil odpravljeni upravni akt izdan, torej v stanje, kot da o zadevi še ni bilo odločeno. Prvostopenjski organ bi zato moral z izpodbijanim aktom odločiti o vseh do dneva izdaje izpodbijanega akta nastalih stroških postopka, o katerih še ni bilo odločeno.
Ker gre v tej zadevi za povprečno težko zadevo, se pri določanju količnika nagrade glede na določbo 13. člena ZOdvT uporabi srednja vrednost nagrade, kar pri razponu količnika od 0,5 do 2,5 (tarifna številka 2200 tedaj veljavne Tarife) pomeni količnik 1,5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - istovetnost - begosumnost - sorazmernost - začasna odredba
Na tožniku je dokazno breme, da izkaže svojo identiteto, čeprav je tudi toženka dolžna ukreniti vse potrebno, da se tožnikova identiteta razčisti, kar ji nalaga 118. člen ZMZ-1, torej tudi z drugimi dokazili kot z osebnim dokumentom. Da pa bo to mogoče (npr. s pričami, poizvedovanje pri pristojnih organih varnih držav, ki jih je tožnik prečkal in kjer je prišel v stik z organi), je aktivno sodelovanje tožnika nujno.
S tem, ko je bila prvostopenjska odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, tožnik s tožbo, s katero tudi sam zahteva odpravo navedene odločbe, v tem primeru očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
evidentiranje meje - evidentiranje urejene meje - mejni ugotovitveni postopek
V upravnem postopku lahko upravni organ ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku, ki je bil glede ureditve meje med parcelama 2903/2 in 3698, obe k.o. ... ustavljen, glede preostalih obravnavanih mej pa tožnica sodnega postopka očitno niti ni sprožila. Evidentiranje meje kot urejene ni ovira, da se v sodnem postopku mejo uredi drugače.
Javni razpis za dodelitev radijske frekvence, ki se nanaša na oddajno točko Vogel 105,9 MHz, je bil nesporno razveljavljen. Četudi bi držalo, da je komisija najbolje ocenila njegovo ponudbo (česar sodišče ni ugotavljajo), pa to ne bi pomenilo, da je bil tožnik izbran oziroma da je pridobil kakšno pravico. Tožnik bi namreč šele s pravnomočnostjo odločbe, ki jo na podlagi Javnega razpisa izda toženka, pridobil pravico, da uporablja radijsko frekvenco oziroma bi šele z izdajo odločbe, s katero bi bil izbran drug ponudnik, imel pravico zoper njo uveljavljati pravno sredstvo. V upravnem postopku, ki ga toženka z izpodbijanim aktom posledično ustavlja, tako v tožnikov položaj ni bilo poseženo, saj radijska frekvenca ni bila in ne bo podeljena nobenemu (drugemu) ponudniku. Nadalje sodišče sodi, da tožnik tudi v primeru uspeha s to tožbo po nobeni določbi ZEKom-1 ne bi mogel zahtevati, da se radijska frekvenca podeli njemu. Zato za tožbo nima pravnega interesa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgledi za uspeh
V zadevi očitno ni podana verjetnost za uspeh v postopku uveljavljanja povrnitve tožnikovih vlaganj v tujo nepremičnino, saj so tožnikova pričakovanja oziroma njegova zahteva po vložitvi tožbe zaradi povračila vlaganj v tujo nepremičnino, kot je to navedel že organ v izpodbijani odločbi, očitno v nasprotju s pričakovanim izidom v morebitnem sodnem postopku.
ZUreP-2 člen 220, 221, 221/1. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 30, 30/7, 30/9, 36.
Ko gre za legalizacijo obstoječega objekta, je investitor v enakem pravnem položaju kot investitor nove gradnje, za katero pridobiva gradbeno dovoljenje in je zato zavezan tudi k plačilu komunalnega prispevka. Zgolj priključitev objekta, za katerega ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, na komunalno infrastrukturo, ne legalizira tega objekta in zato tudi ne njegove priključitve na komunalno infrastrukturo. Tožniki bi svojo pravico priključiti objekt na obstoječo komunalno opremo konzumirali samo, če bi gradbeno dovoljenje pridobili in zgradili objekt v skladu z njim.
V primeru plačila komunalnega prispevka za objekt v solastnini glede na naravo stvari ni mogoče izhajati iz določb SPZ, ki določa, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (68. člen). Objekt se namreč priključi na komunalno opremo kot celota, tj. kot en objekt in ne po solastniških deležih. Glede na to pa je pravilna razlaga, da za plačilo komunalnega prispevka lastniki odgovarjajo kot eden, tj. nerazdelno, kot smiselno izhaja tudi iz jezikovne razlage zakona, ki govori o lastniku kot zavezancu za plačilo. Razporeditev plačila med njimi je stvar njihovega notranjega razmerja.