ZUS-1 člen 2. ZUPUDPP člen 3, 3/1, 5-11. ZUP člen 131.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - državni prostorski načrt - splošni pravni akt - zavrženje tožbe - uredba
Državni prostorski načrt, izdan na podlagi ZUPUDPP, je (upoštevaje zakonsko ureditev) po svoji naravi splošni akt, torej akt, ki učinkuje proti vsem in nima neposrednega učinka na pravni položaj določenih oseb (tako izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS št. I Up 9/2018 z dne 27. 3. 2019).
Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 x 110 kV ... št. 00719-27/2016 v 4. členu natančno določa območje državnega prostorskega načrta in je mogoče za konkretna zemljišča identificirati lastnike preko katastra in zemljiške knjige. Navedeno pa še ne pomeni, da je Uredba konkretni upravni akt. Namen izpodbijanega prostorskega akta je vzpostavitev dovolj natančne in določne pravne regulacije, da bo na njeni podlagi možno izdati gradbeno dovoljenje in druge upravne akte potrebne za izvedbo v Uredbi načrtovane prostorske ureditve, kot je to določeno v 3. členu Uredbe. Tožeče stranke bodo lahko očitke o protiustavnem in nezakonitem postopku sprejemanja Uredbe, kot tudi očitke glede njene vsebine uveljavljale tako v postopku razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice, kot tudi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo z Uredbo predvidenega daljnovoda.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - begosumnost - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - delni umik tožbe
Relevanten je obstoj utemeljene nevarnosti, da bo tožnik brez omejitve gibanja pobegnil. Tožnikov namen oditi v Italijo (pri čemer tožnik ne zanika, da je na policijski postaji dejal, da se je namenil v Italijo, in da mu je družina poslala denar za pot do Italije) in tožnikovo ravnanje, odkar je v Sloveniji (skrivanje po slovenskih gozdovih kar 9 dni, nato pa podaja namere šele po dveh dneh od nastanitve v Centru za tujce), kažeta na to, da tožnik v Sloveniji ni imel namena zaprositi za mednarodno zaščito, posledično pa je očitno, da je nameraval drugam, kar utemeljuje nevarnost, da bo brez omejitve gibanja pobegnil.
ZEN člen 30, 31, 31/1, 31/4, 31/5, 32, 47, 48, 48/1, 48/4, 48/6.
evidentiranje parcelacije - ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika
Za izvedbo postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, ki mu je priložen elaborat parcelacije, soglasje lastnikov ni potrebno. Postopek parcelacije ne pomeni posega v lastninsko pravico, saj je v konkretnem primeru iz ene parcele zgolj nastalo več parcel. Lastniško stanje je ostalo nespremenjeno, tožnika pa pri izvrševanju lastninske pravice na novo nastalih parcelah nista ovirana ali omejena.
Zapisnik, sestavljen na mejni obravnavi, ni le tehnični instrument, pač pa je, če je sestavljen v skladu z zakonom, javna listina ter dokaz o poteku in vsebini opravljenega dejanja in danih ustnih izjav. Kot za vsako javno listino je tudi za zapisnik dovoljeno dokazovati, da so v njem zapisan potek in vsebina dejanja oziroma dane ustne izjave neresnične, breme takega dokazovanja pa nosi tisti, ki oporeka resničnosti teh navedb.
ZBPP člen 11, 13, 14. ZUPJS člen 10, 10/11, 11. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnem dejstvu, torej o sporazumu o varstvu in vzgoji otrok, ki jih ima tožnik z bivšo partnerico, zaradi česar njen sodni preizkus ni mogoč.
omejitev gibanja tujcu - odstranitev tujca iz države - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker tožniku gibanje ni več omejeno, ampak mu je določen 30-dnevni rok za prostovoljno zapustitev države, tožnik nima več pravnega interesa za vztrajanje pri tožbi, s katero zahteva odpravo izpodbijane odločbe in torej ne izkazuje pravnega interesa za nadaljnje vodenje tega sodnega postopka.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta v predlogu tudi obseg omejitve dostopa do spletne strani (omejitev dostopa do spletne strani https://...com, na kateri zavezanec prireja igro na srečo in torej ne do drugih spletnih strani ter kar za nasprotno stranko ni sporno) in način izvršitve odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo (omejitev dostopa do navedenih spletnih strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima nasprotna stranka v lasti ali upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova https://...com v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www.....si) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v 107. a členu ZIS, torej, da je predlagani obseg nujno potreben, način izvršitve pa je za ponudnika najmanj obremenjujoč in ima najmanj stranskih učinkov. Tudi temu nasprotna stranka ne ugovarja. Ukrep pa po oceni sodišča tudi ni nesorazmeren (107. a člen ZIS).
ZPŠOIRSP člen 8, 8/1, 29. OZ člen 62, 62/2, 62/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prekluzivni materialni rok - iztek roka na nedeljo - pritožba
ZPŠOIRSP je razmerju do OZ specialni predpis. ZPŠOIRSP ureja vprašanje teka in izteka materialnih rokov, vendar ne ureja računanja rokov. V skladu z drugim odstavkom 1. člena OZ se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, uporabljajo določbe OZ glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu, zato je traba v zvezi z računanjem rokov v obravnavani zadevi uporabiti relevantne določbe OZ.
Materialni rok, katerega zadnji dan pade na nedeljo, se izteče na prvi naslednji delavnik, čeprav nedelja z nobenim zakonom formalno ni določena kot dan, na katerega se ne dela.
Zoper sklep št. 492-207/2014-3 z dne 26. 6. 2017 v skladu s šestim odstavkom 8. člena ZPŠOIRSP je bila dovoljena pritožba, ki pa je po podatkih iz upravnega spisa tožnica sploh ni vložila. Obravnavani sklep je torej postal pravnomočen dne 14. 7. 2017. Ker zoper obravnavani sklep pritožba ni bila vložena, je sodišče tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
povrnitev vrednosti vlaganj - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - zavrnitev tožbe
Neutemeljeno je tožbeno nasprotovanje izdani dopolnilni odločbi, da je pravna naslednica po pokojni upravičenki dolžna toženi stranki povrniti investicijska vlaganja v ugotovljeni vrednosti. Postopek dokazovanja obsega in višine vlaganj je bil voden v skladu z določbo 25. člena ZDen, ob upoštevanju postopkovnih pravil ZUP, vse z namenom ugotoviti višino povečane vrednosti stanovanja in s tem višino odškodnine.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - očitna napaka - pogoji - identiteta - nevarnost pobega - implementacija direktive
Izpodbijani ukrep je na navedeni podlagi mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
Pogoja iz prve alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 v primeru, kakršen je obravnavani, ni mogoče obravnavati ločeno oziroma neodvisno od pogoja iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, saj ima prva alineja prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 namen implementirati odgovarjajočo določbo člena 8 (3) (b) Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito: da se določijo tisti elementi, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez pridržanja ne bi bilo mogoče pridobiti, zlasti če obstaja nevarnost, da bo prosilec pobegnil. Slovenski zakonodajalec je pogoj iz prava EU o obstoju nevarnosti pobega prenesel v notranji pravni red tako, da je določil višji dokazni standard in sicer, da mora biti ta nevarnost ''utemeljena'', dodatno pa v 31. točki 2. člena ZMZ-1 še pojasnil, da ''nevarnost pobega pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da bo oseba pobegnila''.
zdravstvena dejavnost - ukrep delovnega inšpektorja - nadurno delo
Namen posebne ureditve nadurnega dela v zdravstveni dejavnosti je v sami naravi dela zaposlenih, kjer je (bolj kot v ostalih dejavnostih) v ospredju javni interes (skrb za zdravje bolnikov), ki (upoštevaje načelo sorazmernosti) opravičuje za to kategorijo zaposlenih drugačno ureditev nadurnega dela, kot velja za ostale zaposlene. Upoštevaje tako logično, sistematično kot tudi jezikovno razlago predpisov, je mogoče zaključiti, da za zaposlene v zdravstveni dejavnosti velja zgolj tedenska in ne tudi mesečna in letna omejitev nadurnega dela.
ZMZ člen 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - begosumnost
Za obstoj razloga za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - pouk o pravicah v postopku - svetovalec za begunce - zaščita pred preganjanjem
Kršitev pravil postopka, ki bi bila podana, če bi se izkazalo, da tožnik ni prejel brošure z informacijami o postopku priznanja mednarodne zaščite ter o pravicah in dolžnostih prosilcev za mednarodno zaščito, v obravnavani zadevi ne bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Ob takem stanju stvari pa sodišču ni bilo treba presojati navedb tožene stranke, da je tujec, ki v Republiki Sloveniji želi vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, o postopku mednarodne zaščite informiran z videoposnetkom.
Podpora in pravna pomoč svetovalcev za begunce po ZMZ-1 je zagotovljena prosilcem le pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in ne v upravnem postopku pred toženo stranko.
Dolžnost prosilca, ki v prošnji za mednarodno zaščito zatrjuje nezmožnost izvorne države, da bi ga zaščitila pred preganjanjem, je, da izkaže trditve, ki bi lahko utemeljile zatrjevano nezmožnost izvorne države nuditi zaščito. Zlasti mora izkazati, da se je v izvorni državi glede zatrjevanih dejanj obrnil po pomoč na organe pregona, ki pa mu niso hoteli oziroma niso zmogli nuditi zaščite.
odločitev o isti upravni zadevi, o kateri je pred tem že bilo odločeno - odprava odločbe - pravni interes
Glede na to, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper isto toženo stranko v zvezi z isto odločbo in prav tako glede 2. in 3. točke izreka odločbe, o kateri je bilo že odločeno, sodišče ne more o vsebinsko isti zadevi ponovno odločati, saj je ugotovilo, da je o stvari že pravnomočno razsojeno, kakor tudi, da tožeča stranka iz tega postopka zaradi navedene odločitve nima več pravnega interesa.
Tožeča stranka več nima pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost izdane upravne odločbe, ki je že bila odpravljena, na kar je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
mednarodna zaščita - preganjanje - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - glavna obravnava
.V obravnavani zadevi podatki postopka ne dajejo zanesljive podlage za odločanje o stvari, ker je tožena stranka (zaradi napačne ugotovitve, da Ruska federacija tožnika kazensko ne preganja več) v celoti opustila ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z obstojem izključitvenih razlogov za priznanje mednarodne zaščite.
Sodišče glavne obravnave ni izvedlo, saj je dejstvo, da Ruska federacija ponovno zahteva tožnikovo izročitev, priznano, kar pomeni, da je nosilno stališče izpodbijane odločbe, napačno. Dokazov v zvezi s priznanimi dejstvi pa ni treba izvesti na glavni obravnavi. Ostale ugotovljene nepravilnosti izpodbijane odločbe oz. izvedenega upravnega postopka same po sebi ne predstavljajo nosilnih stališč izpodbijane odločbe, zato bi bila s tem povezana izvedba glavne obravnave pred sprejemom odločitve o odpravi izpodbijanega akta sama sebi namen in kot taka v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustila 8. 7. 2020 in se vanj ni več vrnila. Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 180, 225, 225/5.
sprejem v državljanstvo - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep upravnega organa o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, saj ima omenjena klavzula pravno naravo potrdila, s katerim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, temveč gre izključno za odločitve, ki se nanašajo na izvedbo postopka in so torej procesne narave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za svetovanje - socialni spor - stroški prevoza
Res je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, vendar pod pogoji, ki jih določa ZBPP. Ta pa razen izpolnjevanja materialnega pogoja organu za brezplačno pravno pomoč nalaga tudi presojo drugih okoliščin in dejstev o zadevi, kot to opredeljuje 24. člen ZBPP. Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, prosilec do brezplačne pravne pomoči ni upravičen. To velja za vse vrste stroškov, za katere je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč, torej tako za pravno svetovanje in zastopanje kot druge stroške postopka, ki jih našteva peti odstavek tega člena, kamor štejejo tudi potni stroški stranke za prihod na sodišče.
mednarodna zaščita - status begunca - transseksualnost - preganjanje - zaščita pred preganjanjem - subjekt preganjanja - pripadnost posebni družbeni skupini
Tožnica je bila zaradi svoje transseksualnosti podvržena fizičnemu nasilju, hudemu psihičnemu nasilju v obliki groženj s smrtjo ter ponavljajočemu se verbalnemu nasilju in poniževanju. Takšne okoliščine po presoji sodišča brez dvoma pomenijo tako hud poseg v tožničine človekove pravice, da jih je mogoče opredeliti kot preganjanje v smislu 26. člena ZMZ-1.
Zgolj dejstvo, da je policija naredila zapisnik o prijavi, še ne pomeni učinkovite zaščite države, če temu ni sledil tudi kazenski pregon in kaznovanje storilcev, še posebej ob upoštevanju dejstva, da v obravnavanem primeru ne obstaja nobena očitna ovira za to, saj so bili napadalci identificirani. Pregon in kaznovanje posameznikov, ki storijo kaznivo dejanje, sta nujna za dosego generalne prevencije – odvračanja ljudi od kaznivih dejanj z zagrozitvijo s kaznimi.
Zaščita žrtev zgolj na deklarativni ravni in na ravni predpisov še ne zadovoljuje standarda dejanske in trajne zaščite iz drugega odstavka 25. člena ZMZ-1. Aktivnosti srbskih oblasti, ki jih navaja tožena stranka, verjetno povečujejo možnost, da se bodo v prihodnosti razmere izboljšale do te mere, da bo LGBTI osebam tudi v praksi zagotovljena zaščita pred nasiljem iz sovraštva, vendar pa glede na zgoraj navedene informacije o izvorni državi trenutno učinkovita zaščita (še) ne obstaja.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - privedba na prestajanje kazni - pavšalne navedbe
Plačilo z izpodbijano odločbo naloženega zneska sicer lahko predstavlja za tožnika težko breme, da pa bi to pomenilo nastanek težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, mora biti ta škoda ne samo pavšalno zatrjevana, ampak tudi glede trditvene podlage konkretno argumentirana in dokazno verjetno izkazana. Tožnik je sicer zatrjeval, da mu grozi nastanek eksistencialne (oziroma eksistenčne, op. sodišča) krize zaradi izgube premoženja in nezmožnosti preživljanja sebe in svoje družine, vendar pa teh okoliščin ni z ničemer konkretiziral in pojasnil. Plačilo denarnega zneska, ki je zavezancu naloženo z izvršljivo upravno odločbo, samo po sebi ne pomeni nastanka škode, ampak izpolnitev obveznosti. Na čem temelji trditev, da bi plačilo te obveznosti pomenilo nastanek škode, ki je kasneje ne bi bilo mogoče oziroma le težko nadomestiti, pa tožnik ni navedel. Tožnik ni opisal dejanskih okoliščin, iz katerih bi to izhajalo, in ni izkazal niti svojega celovitega premoženjskega stanja (prihodkov, premičnega in nepremičnega premoženja, morebitnih prihrankov ipd.) niti, kdo so njegovi družinski člani, za katere je navajal, da jih brez začasne odredbe ne bo več mogel preživljati.