preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - neobrazložena pritožba
Če obdolženi v pritožbi glede izrečene kazenske sankcije navede samo, da se z njo ne strinja, se preizkus primernosti kazenske sankcije kljub temu opravi.
KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 273, 273.
ugotovitev dejanskega stanja
Če očividka dogodka ni videla, da bi obtoženi snel z oškodovankinega vratu verižico, za katero je glede na njuno posebno razmerje verjetno izkazal, da mu jo je podarila, pa si je prav zaradi skalitve tega razmerja premislila, potem oškodovankini trditvi, da ji je takrat verižico ukradel utemeljeno ni mogoče verjeti.
uradni zaznamek o zbranih obvestilih – izločitev uradnega zaznamka - izjava obdolženca iz predkazenskega postopka
Če je obtoženčeva izjava, dana policistom ob storitvi kaznivega dejanja, v spisu v fazi odločanja o pritožbi, je treba obsodilno sodbo razveljaviti in odrediti novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 410, 410/1, 410/1-3.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Sklicevanje na nesposobnost za storitev kaznivega dejanja zaradi posebnih psihičnih lastnosti obsojenca, ki bi jih potrdil izvedenec psihiater, ne more biti obnovitveni razlog iz 3. tč. 1. odst. 410. čl. ZKP.
Izdaja certifikata in sodelovanje tožnika v lastninskem preoblikovanju z zneskom v certifikatu ne pomeni nadomestne izpolnitve njegove obveznosti. Zato je zmotno stališče, da je tožena stranka s tem, ko je tožniku omogočila sodelovanje v lastninskem preoblikovanju, nadomestno izpolnila njegovo terjatev za razliko plač, oz. le glavnični dolg iz tega naslova in da tožniku iz tega naslova in zaradi izpolnitve z zamudo pripadajo še zakonite zamudne obresti.
Zmotno je stališče tožnika, da bi mu razlika plače v vsakem primeru pripadala in da se je sam lahko prostovoljno odločil, ali bo razliko uveljavil za namen po 25a. čl. ZLPP (za zamenjavo in odkup delnic), ali pa bo te razlike terjal v denarju. Razlika v denarju je delavcem pripadala le v primeru, če so izkazali znižanje plač pri delodajalcu v nasprotju ali mimo določb kolektivnih pogodb oz. v nasprotju z zakonom. Izdaja potrdila v postopku lastninskega preoblikovanja sama po sebi ne pomeni pripoznave dolga delodajalca za neizplačane plače.
Neutemeljeno je sklicevanje na spore v zvezi z razlikami plač oz. zamudnimi obrestmi sodnikov v skladu z Zakonom o funkcionarjih v državnih organih (ZFDO, Ur.l. RS št. 30/90-2/91-I) in administrativnih delavcev v skladu z Zakonom o delavcih v državnih organih (ZDDO, Ur.l. RS št. 15/90-83/99). Tudi sodniki in administrativni delavci so upravičeni le do razlik plač po zakonu, ker so bile njihove osnove za plače v delu leta 1992 pod zakonsko dovoljenim minimumom in ne zaradi tega, ker so pridobili posebne certifikate v skladu s predzadnjim odstavkom 31. čl. ZLPP.
ZOR člen 36, 38, 39, 39/1, 36, 38, 39, 39/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum
Ugotovitveni odločbi o prenehanju delovnega razmerja, izdani na podlagi 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR, katerih razveljavitev je tožnik zahteval, imata podlago v pisnem sporazumu. Konstitutivni akt, na podlagi katerega je tožniku delovno razmerje prenehalo, je sklenjeni sporazum in je zato izpodbijani odločbi mogoče presojati le glede morebitne neskladnosti s sporazumom.
Tožnik je lastnoročno napisal in podpisal sporazum o prenehanju delovnega razmerja z istim dnem. Ker 2. tč. 1. odst. 75. čl. ZTPDR oz. 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR predvidevata pisni sporazum, mora biti ponudba pisna. Po določbi 1. odst. 39. čl. ZOR je ponudba sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da je ponudba sprejeta in takrat je pogodba (sporazum) sklenjena. V konkretnem primeru je direktor podpisal sporni sporazum, ki ga je tožnik sestavil, zato so pritožbene navedbe o tem, kdaj je tožnik preklical svojo izjavo o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja oz. kdaj je ta izjava prispela do tožene stranke, nerelevantna. Drugi odstavek 36. čl. ZOR namreč določa, da lahko ponudnik (tožnik) ponudbo prekliče samo, če je naslovnik (tožena stranka) prejel preklic, preden je prejel ponudbo ali sočasno z njo.
notarski zapis - izvensodna poravnava - izvršilni naslov - zavrženje tožbe
Notarski zapis sklenjene izvensodne poravnave je neposredno izvršljiv, kar pomeni, da ima tožnik podlago za uveljavitev v notarskem zapisu dogovorjenih pravic iz delovnega razmerja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval priznanje pravic iz delovnega razmerja za isto obdobje.
Konvencija za izenačevanje nekaterih pravil v mednarodnem zračnem prometu (Varšavska konvencija) člen 21, 26, 26/1. ZOSLR člen 33, 33/1, 35, 75, 75/1, 76, 76/1.
V 21. členu Varšavske konvencije je določeno, da lahko sodišče v skladu z zakonom zmanjša ali izključi prevoznikovo odgovornost, kadar slednji dokaže, da je škodo povzročila ali pa je k njej prispevala napaka samega oškodovanca. To pomeni, da konvencijsko pravo glede vprašanja deljene odgovornosti napotuje na notranje pravo. Za odgovornost prevoznika za registrirano prtljago se smiselno uporabljajo določbe ZOSRL, ki veljajo za prevoz tovora (35. člen ZOSRL). Prevoznik odgovarja za škodo, nastalo zaradi izgube in poškodovanja tovora, ki ga prevzame za prevoz in do katere pride med trajanjem letalskega prevoza, kakor tudi za škodo, nastalo zaradi zamude pri prevozu in izročitvi tovora prejemniku (1. odst. 75. člena ZOSRL). Prevoznik ne odgovarja za škodo iz 75. člena ZOSRL, če dokaže, da je škoda med drugim nastala zaradi napake, pomanjkljivosti ali lastnosti tovora; neustreznega pakiranja tovora, ki ga ni opravil prevoznik ali njegovi izpolnitveni pomočniki (1. in 2. točka 1. odst. 76. člena ZOSRL). Še natančnejše določbe o tem vsebujejo Splošni pogoji tožene stranke. Ob subsumpciji dejanskega stanja pod naštete abstraktne pravne norme je pravilen edinole sklep, da ravnanje tožeče stranke, ki je bilo v nasprotju s Splošnimi pogoji prevoza tožene stranke, v celoti izključuje odgovornost tožene stranke za škodo na predmetih, ki so bili v potovalki.
Na konkretna delovna mesta lahko delavce razporeja le delodajalec in sodišče te pristojnosti nima. Zato lahko tožnik pred sodiščem uveljavlja le plačo za delovno mesto, na katerega je razporejen in ne za tisto delovno mesto, za katerega meni, da ustreza njegovi strokovni izobrazbi in delovnim zmožnostim.
ZOR člen 210, 210/4. ZD člen 42, 126. ODZ paragraf 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954.
neupravičena pridobitev - darilo - preklic darila - velika nehvaležnost - verzija
Vsako plačilo za drugega še ne pomeni neupravičene obogatitve in zato tudi ne daje pravice do vrnitvenega zahtevka. Tako ni vrnitvenega zahtevka za tisto, če nekdo sam sebe prikrajša in pri tem želi, da nastane korist drugi stranki ali pa da sam pridobi korist od te osebe, ki ji je dal plačilo oziroma za katero je opravil neko delo. Za utemeljitev verzijskega zahtevka je potrebno, da je pri tistem, ki je delal ali imel izdatke za drugega, obstajal namen k tem izdatkom zavezano osebo zadolžiti. Prav tako ni vrnitvenega zahtevka za tisto, kar je dano z namenom pomoči zaradi neke moralne ali naravne zaveze. Ker ZOR ni uredil darilne pogodbe, je treba glede darila in njegovega preklica uporabiti bodisi pravna pravila ODZ, ki določajo pogoje za preklic darila (paragrafe od 947 do 954), bodisi analogijo s pravili dednega prava, ki urejajo razdedinjenje nujnih dedičev (42. člen ZD) in dedno nevrednost (126. člen ZD).
ZUP (1986) člen 170, 170/3, 249. ZPP člen 225. ZPIZ (1992) člen 270, 270/1, 270/1-1. ZPIZVZ člen 24. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1, 2, 2/1, 2/1-2. Zakon o službi v oboroženih silah člen 392, 392/1, 392/1-1, 399, 399/1.
Po določbi 3. odst. 170. člena ZUP/86 imajo javne listine, ki so jih izdali tuji organi, ob pogoju vzajemnosti, enako dokazno moč kot domače javne listine, če so po predpisih overjene. Smiselno podobno normo vsebuje tudi ZPP/77, ki v 225. členu izrecno določa, da imajo tuje javne listine, ki so po predpisih overjene in ob vzajemnosti, enako dokazno moč domače kot javne listine, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. Sodišče mora navedena pravila upoštevati pri oceni dokazne vrednosti javnih listin ter ugotoviti, ali je podana vzajemnost, ter stranko pozvati, da predloži overjen prevod listin.
Napačna je tožnikova interpretacija 112. čl. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, da se mu v delovno dobo, od katere se odmerja dodatek na stalnost, všteva tudi delovna doba v obdobju 1979 - 1988, ko je bil zaposlen pri organu za notranje zadeve. Namen citiranega člena je bil v izenačitvi policistov s pooblaščenimi uradnimi osebami v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij na področju pravic socialnega zavarovanja. Ob smiselni uporabi 86. čl. ZPol je potrebno 112. člen ZIKS razumeti tako, da pooblaščenim uradnim osebam iz uprave pripada za vsako začeto leto delovne dobe v upravi nad pet let dodatek na stalnost v višini 0,5 osnovne plače. Drugačna intrepretacija 112. člena ZIKS bi pomenila, da bi bile uradne osebe, zaposlene v zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij, favorizirane, kar pa je v nasprotju z namenom citirane določbe.
ZDR člen 106, 106/2, 106/2-2. ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZIZ člen 272, 272.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - vrnitev na delo
Utemeljenost predlagane začasne odredbe je sodišče pravilno presojalo po določbah 272. člena ZIZ, (zavarovanje nedenarne terjatve) kot je to določeno v 19. členu ZDSS.
Navedba tožnika, da je o njegovem ugovoru odločal nepristojni organ, še ne pomeni, da je njegova terjatev verjetno izkazana. O zakonitosti opredelitve tožnika kot začasno presežnega delavca bo sodišče odločilo po opravljeni glavni obravnavi in to ni predmet presoje v postopku o odločanju o predlagani začasni odredbi, poleg tega pa sklep o čakanju na delo skladno z 6. alinejo 2. odstavka 106. člena ZDR učinkuje takoj.
prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - verjetnost terjatve - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Ker gre pri vprašanju sodelovanja sindikata v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem za dejstva odločilnega pomena za presojo, ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe po določilih 19. člena ZDSS in določilih 272. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje na podlagi le enostranskih navedb tožnice dejansko stanje nepopolno ugotovilo in v posledici tega zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na predlog tožnice izdalo začasno odredbo zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 24.
razvrstitev v plačilni razred
Če tožena stranka ni konkretizirala ocene posameznih kriterijev, ki so bili podlaga za hitrejše napredovanje tožničinih sodelavcev, sodišče ni imelo vsebinske podlage za pozitivno presojo pravilnosti ocene, na podlagi katere tožnica ni izpolnjevala pogojev za hitrejše napredovanje.
Za odločanje, ali tožničina terjatev iz naslova odpravnine trajno presežnemu delavcu spada med privilegirane terjatve, je stvarno in krajevno pristojno okrožno sodišče kot splošno sodišče, na podlagi 101. čl. Zakona o sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94-28/2000), ki izrecno določa, da je za sojenje oz. odločanje v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije ter v sporih v zvezi z njimi pristojno Okrožno sodišče. Pristojnost stečajnega senata oz. predsednika stečajnega senata pa je posebej opredeljena v ZPPSL, v 74. in 75. čl. in obsega vsa vprašanja v zvezi z izvedbo stečajnega postopka. Med te pa sodi po uradni dolžnosti tudi opredelitev oz. razvrstitev terjatev na privilegirane oz. neprivilegirane.
Delovna mesta na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski se določajo z dvema aktoma: sistemizacijo in formacijo. Formacija ima za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v vojski enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu. Formacija ima dvojno naravo - na eni strani gre za vojaški akt - akt o organizaciji in vodenju vojske, ki ne more biti predmet pravne presoje v delovnem sporu, na drugi strani pa formacija vsebuje tudi povsem delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest in v tem delu jo je potrebno obravnavati enako kot vsak drug splošni akt delodajalca.
Formacija glede plačilnega sistema le dograjuje ZRPJZ, ne more pa ožiti pravic, ki jih zagotavlja ZRPJZ. Minimalni količnik za častniško delovno mesto je določil zakon in tožena stanka ne bi smela v svojih aktih določiti nižjega količnika.
Tožnica je umaknila zahtevek za reintegracijo, vztrajala pa je pri plačilu razlike v plači za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu. Čeprav je po določbi 24. člena ZDSS delavec upravičen do popolne restitucije, lahko zahteva tudi manj in je zato tožnica upravičena do razlike med prejeto plačo in plačo, ki bi jo prejemala pri toženi stranki za čas od zaposlitve pri novem delodajalcu do pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje. Po tem datumu pa tožnica zahtevkov do tožene stranke ne more več uveljavljati, saj se je odpovedala zahtevku za vrnitev na delo k toženi stranki.
izvršba po uradni dolžnosti - prisilna izterjava davkov - predujem za stroške
Kadar država na podlagi 81. člena Zakona o davčnem postopku davek izterjuje v sodnem, izvršilnem postopku, ne gre za postopek, ki bi tekel po uradni dolžnosti. Zato tudi ne pride v poštev določba četrtega odstavka 38. člena ZIZ.
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
začasna odredba - predpostavke - nova dejstva v pritožbi
Sodišče je vezano na trditveno podlago tožbe, saj odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP) in praviloma ugotavlja le dejstva, ki jih stranke navajajo (7. čl. ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za zahtevo stranke po izdaji začasne odredbe (15. čl. ZIZ). Zgolj prepis abstraktne zakonske norme ne pomeni izkazovanja verjetnega obstoja predpostavk, potrebnih za izdajo začasne odredbe. Ob tako pomanjkljivi dejanski podlagi predlagane začasne odredbe je torej sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani.