Tožnik je ob vložitvi tožbe dne 8. 7. 2011 lahko upravičeno zahteval ugotovitev nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 4. 6. 2011, in sicer v skladu z citirano splošno določbo 3. odstavka 204.člena ZDR, vendar je kasneje, šele tekom postopka pravna korist za takšno ugotavljanje in poziv tožnika nazaj na delo po pogodbi iz leta 2003, s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja od 8. 4. 2011 dalje, odpadla, saj je bilo pravnomočno razsojeno o zavrnitvi tožbenih zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti, reintegracijo in reparacijo v zvezi s pred tem podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. S tem, ko je Vrhovno sodišče RS s sodbo spremenilo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje in razveljavilo sodbi sodišča prve in druge stopnje, je oživela prvotna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. Na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008 pa je tožniku pri toženi stranki že prenehalo delovno razmerje, zato je treba tožnikovo tožbo, ki je bila vložena dne 8. 7. 2011 zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 6. 2011, zavreči, ker ni podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe.
ZPP v 2. odstavku 188. člena določa, da tožeča stranka tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik. V konkretnem postopku navedeni pogoji niso podani, saj tožena stranka ni podala soglasja k umiku, rok 15 dni po izjavi o umiku pa še ni potekel, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka nezakonit.
odločanje o vpisih po stanju zemljiške knjige - pomota pri prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo - odprava pomote
V obravnavani zadevi je pri spornih nepremičninah ob prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo prišlo do pomote. Sodišče ne more pomot popravljati kakorkoli in kadarkoli, temveč je za popravo pomot predviden poseben postopek v 200. členu ZZK-1. Tudi za ta postopek pa velja splošno pravilo, da se začne šele, ko sodišče prejme obvestilo (oziroma v primeru pomote, ko izda ustrezen sklep o popravi pomote).
posel rednega upravljanja – posel izrednega upravljanja – zasteklitev balkonov na večstanovanjski stavbi – soglasje vseh etažnih lastnikov – prispevek za rezervni sklad
Posel zasteklitve balkonov ne predstavlja rednega upravljanja solastne stvari, temveč posel izredne uprave, ki terja soglasje vseh etažnih lastnikov. Ker o zasteklitvi večstanovanjske stavbe nesporno ni bilo doseženo soglasje vseh solastnikov, takšna odločitev toženke ne more zavezovati. Posledično pa ne more biti zavezana niti k plačilu povečane vrednosti prispevka v rezervni sklad, ki ga je tožeča stranka med drugim utemeljila s sklicevanjem na načrtovano zasteklitev balkonov.
izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Ker je tako obsojenka obveznost, ki je bila določena kot posebni pogoj v pogojni obsodbi, izpolnila, niso več podani razlogi za njen preklic. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da se izrečena pogojna obsodba ne prekliče ter je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini obračunanih zamudnih obresti - stroški postopka
V predsodnem postopku sta bili izdani neustrezni odločbi, ki jih je sodišče prve stopnje v sodnem postopku odpravilo kot nezakoniti in tožniku na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti priznalo ne samo pravice do drugega dela v svojem poklicu oziroma dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, pač pa tudi pravico do nadomestila za invalidnost. Odločitev toženca o zavrnitvi pravic iz invalidskega zavarovanja v odpravljenih odločbah je bila neustrezna, v novem postopku pa je bila s sodno odločbo tožniku priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost, ki bi morala biti tožniku priznana že v postopku pred tožencem. Ker toženec ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustrezne odločbe na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe, je v konkretnem primeru podan dejanski stan po določbi 2. odstavku 276. člena ZPIZ (po kateri je zavod dolžan v primeru, da mora denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pa do izdaje ustrezne odločbe ni prišlo zaradi ravnanja zavarovanca oziroma vlagatelja, delodajalca ali druge osebe, upravičencu izplačati odškodnino v višini obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, pa do izvršitve odločbe) in je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od nadomestil za čas, ko bi morala biti izplačana (do plačila), ne glede na to, da tožniku nadomestilo za invalidnost še ni bilo odmerjeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR (sodna razveza) se kot ena od okoliščin lahko upošteva tudi možnost delavca za opravljanje poslovne dejavnosti. Kljub navedenemu v konkretnem primeru okoliščina, da je tožnik kmalu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi odjavil svoj s.p., ne more vplivati na višino odškodnine po 118. členu ZDR, saj je tožnik ves čas obratovanja svojega podjetja beležil negativni poslovni izid. Razen tega je imel z vzdrževanjem statusa s.p. pavšalne mesečne stroške, ki si jih po izgubi zaposlitve ni mogel več privoščiti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 48, 198, 199.
zdraviliško zdravljenje - prestavitev zdraviliškega zdravljenja - pogoji
Ker pri tožniku niso bili podani utemeljeni razlogi (bolezen ali drugi podobni razlog) za prestavitev zdraviliškega zdravljenja, določenega za določeno obdobje, tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do zdravljenja v naravnem zdravilišču tako, kot mu je bila že priznana z odločbo toženca, ni utemeljen.
znaki prekrška – konkretizacija odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek – ustavitev postopka – sprememba sodbe
Prekrškovni organ niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel, na kakšen način je kršiteljica pravna oseba ravnala v nasprotju s predpisi ali kaj opustila. Dejansko stanje prekrška je konkretizirano le glede storilca prekrška, to je voznika obdolžene pravne osebe, ni pa konkretizirano glede odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek. Glede na navedeno obdolženi pravni osebi ni dokazano, da je prekršek storila, pač pa dejanje, ki se očita obdolženi pravni osebi, tako kot je opisano v izreku odločbe prekrškovnega organa, niti nima znakov obdolženi pravni osebi očitanega prekrška. Za presojo odgovornosti pravne osebe ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost pravne osebe.
Vrednost spora (plačilo odškodnine v višini obračunanih zamudnih obresti in povrnitev stroškov predsodnega postopka) je bila ves čas postopka že od vložitve tožbe določena po višini. Vrednost predmeta se zato določi po višini dajatve.
zahteva za sodno varstvo – pravočasnost zahteve za sodno varstvo
Pravočasnost vložitve pravnega sredstva je procesna predpostavka za obravnavo le-tega. Preizkus pravočasnosti in dovoljenosti zahteve za sodno varstvo opravi v skladu z določbo 64. člena Zakona o prekrških (ZP-1) sodišče, ki mora prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo s sklepom zavreči, če tega ni storil prekrškovni organ.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPZRTH člen 2, 6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - odpoved večjemu številu delavcev
Kdaj je pričel teči rok za podajo odpovedi je dejansko vprašanje, ki ga sodišče posebej ugotavlja v vsakem konkretnem primeru.
Rok za podajo odpovedi s strani delodajalca je pričel teči z uveljavitvijo akta o organiziranosti družbe in organizacijski strukturi oz. z odločitvijo o ukinitve organizacijske enote. Zato tožena stranka ni zamudila šest mesečnega prekluzivnega roka za podajo odpovedi iz 6. odstavka 88. člena ZDR, saj je šlo za odpovedi večjemu številu delavcev na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev. Potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov je prenehala z uveljavitvijo akta o organiziranosti družbe in organizacijski strukturi, saj je tožnik dejansko do takrat še normalno opravljal delo in ni bilo zakonitega razloga za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA -PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066069
ZP-1 člen 90, 114. ZPrCP člen 38, 38/7, 46, 46/5, 107, 107/12.
pravica do obrambe – substanciran dokazni predlog - zaslišanje prič iz tujine
Obdolženec tekom postopka na prvi stopnji za svoje navedbe, da ni bil voznik, ni podal substanciranega dokaznega predloga, zato ne more pravno veljavno v pritožbi predlagati zaslišanja sorodnika iz Bosne.
odprava kršitev pravic iz delovnega razmerja - ocenjevanje javnih uslužbencev - pravice iz delovnega razmerja - izobraževanje
Tožnica je bila premeščena z delovnega mesta kriminalistične inšpektorice na delovno mesto kriminalistične inšpektorice specialistke, nato pa na delovno mesto policijski inšpektor specialist. Zato so tožničini zahtevki (do zagotovitve dostopa do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu, omogočanja izvrševanja pravice do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja in zagotavljanja dela, za katerega sta se stranki tega postopka dogovorili v pogodbi o zaposlitvi), ki se nanašajo na izvrševanje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, že iz tega razloga neutemeljeni.
Pravnomočna sodba sodišča prve stopnje o vrnitvi preplačila družinske pokojnine, s katero je sodišče odpravilo odločbi toženca o tem, da je tožnik dolžan tožencu vrniti preplačilo družinske pokojnine, se opira na sodbo pritožbenega sodišča o prenehanju pravice do družinske pokojnine, s katero sta bili odpravljeni odločbi o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj, in s tem odločeno, da tožniku pravica do družinske pokojnine ni prenehala. Ker je bila ta sodba pritožbenega sodišča v reviziji spremenjena tako, da je bil tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca o prenehanju pravice do družinske pokojnine zavrnjen in s tem potrjena pravilnost in zakonitost odločitve o prenehanju pravice za nazaj, je predlog toženca za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje glede vrnitve preplačila družinske pokojnine, utemeljen.
URS člen 4, 4/2, 33, 50. ZPIZ-1 člen 39, 180, 180/1, 181. ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 125, 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4. ZMEPIZ člen 43.
nova odmera pokojnine - pravnomočna odločba
Tožnici je bila starostna pokojnina že pravnomočno priznana in odmerjena, ne da bi bil pri tem upoštevan del plače, izplačan v letu 1992 iz naslova dobička. Za ponovno odmero starostne pokojnine z upoštevanjem tega dela plače ni pravne podlage.
ZOFVI člen 115. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. KPVIZ člen 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje
Zmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje števila oddelkov pomeni ekonomski pa tudi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, v konkretnem primeru potreba po delu učitelja angleščine, ki ga je opravljala tožnica (1. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). Obenem pa navedeno predstavlja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi po specialnem predpisu, saj 115. člen ZOFVI izrecno določa, da se za poslovne razloge po tem zakonu štejejo spremembe programov vzgoje in izobraževanja, standardov in normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila pravnomočno priznana, nato pa mu je zaradi bolniškega staleža mirovala. Čeprav je tožnik pravico do denarnega nadomestila za preostali čas uveljavljal po poteku 30 dni od prenehanja mirovanja, ni izgubil pravice do denarnega nadomestila, kot je nezakonito odločil toženec, temveč se mu je skrajšala dolžina prejemanja denarnega nadomestila za koledarske dneve, ki so pretekli od 31. dneva po prenehanju razloga, zaradi katerega je pravica mirovala, do dneva vložitve zahteve.
ZP-1 člen 66, 66/1, 66/2, 154, 154-3, 155, 155/1-8.
razlogi o odločilnih dejstvih – pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja – pritožba ni dovoljena
Zgolj drugačno stališče pritožnika od stališča sodišča prve stopnje, kaj predstavlja zakonsko dopustno obliko ustne prijave komercialnega blaga je po vsebini zgolj očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja (torej iz 3. točke 154. člena ZP-1). Prekrškovni organ je pravilno ugotovil, da storilec ni vložil carinske deklaracije za blago komercialnega značaja kot bi moral, prav tako na poziv prekrškovnega organa ni predložil ustrezne dokumentacije glede trditve, da gre za osebno lastnino, pridobljeno z dedovanjem.