pristojnost – krajevna pristojnost – postopek o prekršku proti mladoletniku
Glede na določbo 174. člena ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Glede na to, da je mladoletnik nastanjen v Vzgojnem domu na območju krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Postojni, je višje sodišče izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v Postojni razveljavilo ter kot pristojno sodišče za odločanje o vloženem obdolžilnem predlogu Policijske postaje določilo Okrajno sodišče v Postojni.
invalidnina - telesna okvara - odločba - socialni spor
Predmet socialnega spora je lahko le dokončni upravni akt oziroma v primerih molka organa prvostopenjski upravni akt. Za odločanje o tem, da je toženec dolžan v roku 60 dni odločiti o tožnikovi pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa, kar je tožnik skupaj s priznanjem invalidnine uveljavljal s tožbenim zahtevkom, niso izpolnjene procesne predpostavke.
izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Ker je tako obsojenka obveznost, ki je bila določena kot posebni pogoj v pogojni obsodbi, izpolnila, niso več podani razlogi za njen preklic. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da se izrečena pogojna obsodba ne prekliče ter je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
posel rednega upravljanja – posel izrednega upravljanja – zasteklitev balkonov na večstanovanjski stavbi – soglasje vseh etažnih lastnikov – prispevek za rezervni sklad
Posel zasteklitve balkonov ne predstavlja rednega upravljanja solastne stvari, temveč posel izredne uprave, ki terja soglasje vseh etažnih lastnikov. Ker o zasteklitvi večstanovanjske stavbe nesporno ni bilo doseženo soglasje vseh solastnikov, takšna odločitev toženke ne more zavezovati. Posledično pa ne more biti zavezana niti k plačilu povečane vrednosti prispevka v rezervni sklad, ki ga je tožeča stranka med drugim utemeljila s sklicevanjem na načrtovano zasteklitev balkonov.
V sporu o vzroku invalidnosti oziroma telesne okvare kot sporu iz invalidskega zavarovanja, vrednosti predmeta ni mogoče določiti, zato je pri odločanju o odmeri stroškov postopka potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 25. člena ZOdvT, po kateri, v primeru, kadar vrednosti predmeta ni mogoče določiti po 1. odstavku tega člena, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je kršil delovne obveznosti s tem, da je iz poslovnih prostorov tožene stranke odtujil vrtalno glavo oz. vrtalnik, last tožene stranke. S svojim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja tatvine, zaradi česar je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, na podlagi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podrobno obrazložilo pravila o vročanju sodnih pošiljk, prepričljivo je obrazložilo tudi, zakaj nima podlage, da bi podvomilo v pravilnost opravljene vročitve, pritožnica pa v pritožbi zgolj z vztrajanjem pri navedbi, da ji sklep o prenehanju vozniškega dovoljenja ni bil nikoli v ročen, odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati. Tudi navedbe o zastaranju prekrška niso upoštevne, glede na to, da storilka ni uporabila pravnega sredstva, ki ga je imela ob vročitvi sklepa o prenehanju vozniškega dovoljenja na voljo.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnih prostorov - javni zavod - sredstva v družbeni lastnini - dejavnost posebnega družbenega pomena - lekarniška dejavnost
Tožena stranka je v skladu z določbami Zakona o zavodih - ZZ (zlasti 1., 3. in 4. člen) in določbami Zakona o lekarniški dejavnosti - ZLD (2. člen) javni zavod, nikakor pa nima statusa organizacije združenega dela, družbeno politične skupnosti ali druge družbeno pravne osebe, niti takšnega statusa ni imela v času sklenitve sporne najemne pogodbe. Predpostavka odpovedi najemnega razmerja s soglasjem občinske skupščine iz prvega odstavka 25. člena ZPSPP pa je ravno v tem, da ima najemnik takšen privilegiran pravni status.
Pravnomočna sodba sodišča prve stopnje o vrnitvi preplačila družinske pokojnine, s katero je sodišče odpravilo odločbi toženca o tem, da je tožnik dolžan tožencu vrniti preplačilo družinske pokojnine, se opira na sodbo pritožbenega sodišča o prenehanju pravice do družinske pokojnine, s katero sta bili odpravljeni odločbi o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj, in s tem odločeno, da tožniku pravica do družinske pokojnine ni prenehala. Ker je bila ta sodba pritožbenega sodišča v reviziji spremenjena tako, da je bil tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca o prenehanju pravice do družinske pokojnine zavrnjen in s tem potrjena pravilnost in zakonitost odločitve o prenehanju pravice za nazaj, je predlog toženca za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje glede vrnitve preplačila družinske pokojnine, utemeljen.
znaki prekrška – konkretizacija odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek – ustavitev postopka – sprememba sodbe
Prekrškovni organ niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel, na kakšen način je kršiteljica pravna oseba ravnala v nasprotju s predpisi ali kaj opustila. Dejansko stanje prekrška je konkretizirano le glede storilca prekrška, to je voznika obdolžene pravne osebe, ni pa konkretizirano glede odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek. Glede na navedeno obdolženi pravni osebi ni dokazano, da je prekršek storila, pač pa dejanje, ki se očita obdolženi pravni osebi, tako kot je opisano v izreku odločbe prekrškovnega organa, niti nima znakov obdolženi pravni osebi očitanega prekrška. Za presojo odgovornosti pravne osebe ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost pravne osebe.
zamudna sodba - obveznost plačila - plačilo razlike plače
Tožena stranka je tožniku v vtoževanem obdobju izplačevala nižjo plačo, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato je tožena stranka iz naslova premalo izplačanih plač tožniku za navedene mesece v skladu z določbo 42. člena ZDR dolžna izplačati razliko v plači. S pritožbenimi navedbam, da je tožniku izplačala vse, kar mu v pripada v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega se v skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati.
ZP-1 člen 21, 26. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-6. ZCes - 1 člen 2, 2/1, 2/1-34.
splošna pravila za odmero sankcije – opomin – prekoračitev hitrosti v naselju
Okoliščine storitve prekrška (prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje za naselje za več kot enkrat v času največje frekvence prometa), stopnja odgovornosti in obdolženčeva predkaznovanost ne utemeljujejo izreka opomina.
Namen predhodnih odredb je res zavarovanje terjatev upnika za primer, da bi bila kasneje terjatev onemogočena, vendar je to zavarovanje le pogojno. Če med postopkom pride do stečaja dolžnika, je treba upoštevati tudi posebno ureditev stečaja in temeljna načela, ki veljajo v stečajnem postopku, zlasti načelo enakega obravnavanja upnikov. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko je bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini obračunanih zamudnih obresti - stroški postopka
V predsodnem postopku sta bili izdani neustrezni odločbi, ki jih je sodišče prve stopnje v sodnem postopku odpravilo kot nezakoniti in tožniku na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti priznalo ne samo pravice do drugega dela v svojem poklicu oziroma dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, pač pa tudi pravico do nadomestila za invalidnost. Odločitev toženca o zavrnitvi pravic iz invalidskega zavarovanja v odpravljenih odločbah je bila neustrezna, v novem postopku pa je bila s sodno odločbo tožniku priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost, ki bi morala biti tožniku priznana že v postopku pred tožencem. Ker toženec ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustrezne odločbe na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe, je v konkretnem primeru podan dejanski stan po določbi 2. odstavku 276. člena ZPIZ (po kateri je zavod dolžan v primeru, da mora denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pa do izdaje ustrezne odločbe ni prišlo zaradi ravnanja zavarovanca oziroma vlagatelja, delodajalca ali druge osebe, upravičencu izplačati odškodnino v višini obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, pa do izvršitve odločbe) in je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od nadomestil za čas, ko bi morala biti izplačana (do plačila), ne glede na to, da tožniku nadomestilo za invalidnost še ni bilo odmerjeno.
ZOFVI člen 115. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. KPVIZ člen 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje
Zmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje števila oddelkov pomeni ekonomski pa tudi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, v konkretnem primeru potreba po delu učitelja angleščine, ki ga je opravljala tožnica (1. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). Obenem pa navedeno predstavlja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi po specialnem predpisu, saj 115. člen ZOFVI izrecno določa, da se za poslovne razloge po tem zakonu štejejo spremembe programov vzgoje in izobraževanja, standardov in normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Tožnik (delavec na bencinski črpalki) je dve gotovinski plačili strank spremenil v negotovinski, tako da je po odhodu strank neupravičeno posegel v nezaključen račun, vstavil svojo klub plačilno kartico in si prisvojil gotovino ter si hkrati neupravičeno pridobil točke na svoji klub plačilni kartici. Tožnik je z vstavitvijo svoje klub plačilne kartice stranki omogočil popust, do katerega stranka ni bila upravičena in si s tem neupravičeno pridobil točke na svoji klub plačilni kartici. Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve poslovne listine iz 1. odst. 235. člena KZ-1, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Takšno ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev pogodbenih obveznosti tožnika, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu s 1. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA -PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066069
ZP-1 člen 90, 114. ZPrCP člen 38, 38/7, 46, 46/5, 107, 107/12.
pravica do obrambe – substanciran dokazni predlog - zaslišanje prič iz tujine
Obdolženec tekom postopka na prvi stopnji za svoje navedbe, da ni bil voznik, ni podal substanciranega dokaznega predloga, zato ne more pravno veljavno v pritožbi predlagati zaslišanja sorodnika iz Bosne.
zahteva za sodno varstvo – pravočasnost zahteve za sodno varstvo
Pravočasnost vložitve pravnega sredstva je procesna predpostavka za obravnavo le-tega. Preizkus pravočasnosti in dovoljenosti zahteve za sodno varstvo opravi v skladu z določbo 64. člena Zakona o prekrških (ZP-1) sodišče, ki mora prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo s sklepom zavreči, če tega ni storil prekrškovni organ.
Tožnik je ob vložitvi tožbe dne 8. 7. 2011 lahko upravičeno zahteval ugotovitev nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 4. 6. 2011, in sicer v skladu z citirano splošno določbo 3. odstavka 204.člena ZDR, vendar je kasneje, šele tekom postopka pravna korist za takšno ugotavljanje in poziv tožnika nazaj na delo po pogodbi iz leta 2003, s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja od 8. 4. 2011 dalje, odpadla, saj je bilo pravnomočno razsojeno o zavrnitvi tožbenih zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti, reintegracijo in reparacijo v zvezi s pred tem podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. S tem, ko je Vrhovno sodišče RS s sodbo spremenilo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje in razveljavilo sodbi sodišča prve in druge stopnje, je oživela prvotna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. Na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008 pa je tožniku pri toženi stranki že prenehalo delovno razmerje, zato je treba tožnikovo tožbo, ki je bila vložena dne 8. 7. 2011 zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 6. 2011, zavreči, ker ni podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe.
brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice
Ker je že ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb in ob uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstajala podlaga za izplačilo dohodka iz dela (tožnik je imel sklenjeno avtorsko pogodbo), pa tožnik o tem zavoda ob prijavi ni obvestil, niti ga ni obvestil o opravljenem delu po sklenjeni avtorski pogodbi v roku 3 dni po prejetih izplačilih za opravljeno delo, je toženec utemeljeno odločil, da mu preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.