ZP-1 člen 66, 66/1, 66/2, 154, 154-3, 155, 155/1-8.
razlogi o odločilnih dejstvih – pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja – pritožba ni dovoljena
Zgolj drugačno stališče pritožnika od stališča sodišča prve stopnje, kaj predstavlja zakonsko dopustno obliko ustne prijave komercialnega blaga je po vsebini zgolj očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja (torej iz 3. točke 154. člena ZP-1). Prekrškovni organ je pravilno ugotovil, da storilec ni vložil carinske deklaracije za blago komercialnega značaja kot bi moral, prav tako na poziv prekrškovnega organa ni predložil ustrezne dokumentacije glede trditve, da gre za osebno lastnino, pridobljeno z dedovanjem.
izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Ker je tako obsojenka obveznost, ki je bila določena kot posebni pogoj v pogojni obsodbi, izpolnila, niso več podani razlogi za njen preklic. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da se izrečena pogojna obsodba ne prekliče ter je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
ZOFVI člen 115. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. KPVIZ člen 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje
Zmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje števila oddelkov pomeni ekonomski pa tudi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, v konkretnem primeru potreba po delu učitelja angleščine, ki ga je opravljala tožnica (1. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). Obenem pa navedeno predstavlja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi po specialnem predpisu, saj 115. člen ZOFVI izrecno določa, da se za poslovne razloge po tem zakonu štejejo spremembe programov vzgoje in izobraževanja, standardov in normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066068
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem predmetov - odvzem motornega vozila tretjemu - pritožba lastnika
Izpolnjeni so pogoji za odvzem motornega vozila, ker je bilo uporabljeno za storitev hujšega prekrška (vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja), vozilo je tehnično neizpravno in malo vredno.
invalidnina - telesna okvara - odločba - socialni spor
Predmet socialnega spora je lahko le dokončni upravni akt oziroma v primerih molka organa prvostopenjski upravni akt. Za odločanje o tem, da je toženec dolžan v roku 60 dni odločiti o tožnikovi pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa, kar je tožnik skupaj s priznanjem invalidnine uveljavljal s tožbenim zahtevkom, niso izpolnjene procesne predpostavke.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – prisilno zdravljenje – potencialna nevarnost – ogrožanje zdravja drugih
Prisilno zdravljenje je dopustno le, če oseba zaradi bolezni ni sposobna oblikovati svoje volje in se zavestno odločiti za zdravljenje ali temu nasprotovati.
Ni dovolj, če bi pritožnik brez zdravljenja sčasoma lahko postal resno nevaren za okolico, ampak mora biti za njegovo prisilno zdravljenje izkazano, da že resno oziroma huje ogroža druge.
ZDR člen 131, 131/1, 131/2. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1.
regres za letni dopust - trajnejša nelikvidnost
V skladu s 1. točko 1. odstavka 14. člena ZFPPIPP je trajnejša nelikvidnost podana, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Pri tem se v skladu z 2. odstavkom istega člena šteje, da je dolžnik, ki je pravna oseba, trajno nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti. Tožena stranka ni izkazala, da bi v takšnem obsegu zamujala z izpolnitvijo svojih obveznosti, zato bi morala tožniku obračunati regres za letni dopust v skladu z Tarifno prilogo 2008 in 2009 h Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti, ki določa, da delavcu pripada regres za letni dopust za leto 2009 in 2010 najmanj v višini 800,00 EUR.
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila pravnomočno priznana, nato pa mu je zaradi bolniškega staleža mirovala. Čeprav je tožnik pravico do denarnega nadomestila za preostali čas uveljavljal po poteku 30 dni od prenehanja mirovanja, ni izgubil pravice do denarnega nadomestila, kot je nezakonito odločil toženec, temveč se mu je skrajšala dolžina prejemanja denarnega nadomestila za koledarske dneve, ki so pretekli od 31. dneva po prenehanju razloga, zaradi katerega je pravica mirovala, do dneva vložitve zahteve.
ZPP v 2. odstavku 188. člena določa, da tožeča stranka tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik. V konkretnem postopku navedeni pogoji niso podani, saj tožena stranka ni podala soglasja k umiku, rok 15 dni po izjavi o umiku pa še ni potekel, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka nezakonit.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA -PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066069
ZP-1 člen 90, 114. ZPrCP člen 38, 38/7, 46, 46/5, 107, 107/12.
pravica do obrambe – substanciran dokazni predlog - zaslišanje prič iz tujine
Obdolženec tekom postopka na prvi stopnji za svoje navedbe, da ni bil voznik, ni podal substanciranega dokaznega predloga, zato ne more pravno veljavno v pritožbi predlagati zaslišanja sorodnika iz Bosne.
zamudna sodba - obveznost plačila - plačilo razlike plače
Tožena stranka je tožniku v vtoževanem obdobju izplačevala nižjo plačo, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato je tožena stranka iz naslova premalo izplačanih plač tožniku za navedene mesece v skladu z določbo 42. člena ZDR dolžna izplačati razliko v plači. S pritožbenimi navedbam, da je tožniku izplačala vse, kar mu v pripada v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega se v skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR (sodna razveza) se kot ena od okoliščin lahko upošteva tudi možnost delavca za opravljanje poslovne dejavnosti. Kljub navedenemu v konkretnem primeru okoliščina, da je tožnik kmalu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi odjavil svoj s.p., ne more vplivati na višino odškodnine po 118. členu ZDR, saj je tožnik ves čas obratovanja svojega podjetja beležil negativni poslovni izid. Razen tega je imel z vzdrževanjem statusa s.p. pavšalne mesečne stroške, ki si jih po izgubi zaposlitve ni mogel več privoščiti.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnih prostorov - javni zavod - sredstva v družbeni lastnini - dejavnost posebnega družbenega pomena - lekarniška dejavnost
Tožena stranka je v skladu z določbami Zakona o zavodih - ZZ (zlasti 1., 3. in 4. člen) in določbami Zakona o lekarniški dejavnosti - ZLD (2. člen) javni zavod, nikakor pa nima statusa organizacije združenega dela, družbeno politične skupnosti ali druge družbeno pravne osebe, niti takšnega statusa ni imela v času sklenitve sporne najemne pogodbe. Predpostavka odpovedi najemnega razmerja s soglasjem občinske skupščine iz prvega odstavka 25. člena ZPSPP pa je ravno v tem, da ima najemnik takšen privilegiran pravni status.
posel rednega upravljanja – posel izrednega upravljanja – zasteklitev balkonov na večstanovanjski stavbi – soglasje vseh etažnih lastnikov – prispevek za rezervni sklad
Posel zasteklitve balkonov ne predstavlja rednega upravljanja solastne stvari, temveč posel izredne uprave, ki terja soglasje vseh etažnih lastnikov. Ker o zasteklitvi večstanovanjske stavbe nesporno ni bilo doseženo soglasje vseh solastnikov, takšna odločitev toženke ne more zavezovati. Posledično pa ne more biti zavezana niti k plačilu povečane vrednosti prispevka v rezervni sklad, ki ga je tožeča stranka med drugim utemeljila s sklicevanjem na načrtovano zasteklitev balkonov.
odločanje o vpisih po stanju zemljiške knjige - pomota pri prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo - odprava pomote
V obravnavani zadevi je pri spornih nepremičninah ob prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo prišlo do pomote. Sodišče ne more pomot popravljati kakorkoli in kadarkoli, temveč je za popravo pomot predviden poseben postopek v 200. členu ZZK-1. Tudi za ta postopek pa velja splošno pravilo, da se začne šele, ko sodišče prejme obvestilo (oziroma v primeru pomote, ko izda ustrezen sklep o popravi pomote).
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podrobno obrazložilo pravila o vročanju sodnih pošiljk, prepričljivo je obrazložilo tudi, zakaj nima podlage, da bi podvomilo v pravilnost opravljene vročitve, pritožnica pa v pritožbi zgolj z vztrajanjem pri navedbi, da ji sklep o prenehanju vozniškega dovoljenja ni bil nikoli v ročen, odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati. Tudi navedbe o zastaranju prekrška niso upoštevne, glede na to, da storilka ni uporabila pravnega sredstva, ki ga je imela ob vročitvi sklepa o prenehanju vozniškega dovoljenja na voljo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Tožnik (delavec na bencinski črpalki) je dve gotovinski plačili strank spremenil v negotovinski, tako da je po odhodu strank neupravičeno posegel v nezaključen račun, vstavil svojo klub plačilno kartico in si prisvojil gotovino ter si hkrati neupravičeno pridobil točke na svoji klub plačilni kartici. Tožnik je z vstavitvijo svoje klub plačilne kartice stranki omogočil popust, do katerega stranka ni bila upravičena in si s tem neupravičeno pridobil točke na svoji klub plačilni kartici. Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve poslovne listine iz 1. odst. 235. člena KZ-1, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Takšno ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev pogodbenih obveznosti tožnika, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu s 1. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZUP člen 260. ZPIZ-1 člen 263. ZMEPIZ člen 57, 57/2.
odmera invalidske pokojnine - obnova postopka
Ker odločba, izdana v postopku obnove postopka, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, je toženec pravilno odločil, da se tožnici na novo odmerjena višja invalidska pokojnina z upoštevanjem plač, ki pri pravnomočni odmeri invalidske pokojnine niso bile upoštevane, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vloženem predlogu za obnovo postopka. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se ji višja pokojnina prizna za nazaj, od invalidske upokojitve dalje.
V času tožničinega padca so bila tla mokra in spolzka in zaradi teh lastnosti predstavljajo nevarno stvar (131. in 149. člen OZ), za katero odgovarja njen imetnik (150. člen OZ). Po določbi drugega odstavka 153. člena OZ je imetnik nevarne stvari prost odgovornosti tudi, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Za oprostitev po drugem odstavku 153. člena OZ je torej odločilno, ali je neko ravnanje za objektivno odgovorno osebo nepričakovano ali nepreprečljivo (neodvrnljivo). Hoja tožnice po mokrih tleh ni bila nepredvidljiva. Čistilke hodijo po mokrih hodnikih, ker hodnike očistijo neposredno pred zaključkom delovnega časa in nato po mokrem hodniku odidejo domov. Zato se tožena stranka ne more razbremeniti svoje objektivne odgovornosti za škodo, ki je posledica dejstva, da so mokra tla nevarna stvar v smislu določb OZ.
Ker je drugotožena stranka dovoljevala hojo po mokrih tleh ter delo tako organizirala, da so čistilke očistile tla oziroma hodnik neposredno pred zaključkom delovnega časa ter potem po mokrem hodniku zapustile prostore drugotožene stranke, tožnici tudi ni mogoče očitati, da je soodgovorna za nastalo škodo.
Tožnik je ob vložitvi tožbe dne 8. 7. 2011 lahko upravičeno zahteval ugotovitev nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 4. 6. 2011, in sicer v skladu z citirano splošno določbo 3. odstavka 204.člena ZDR, vendar je kasneje, šele tekom postopka pravna korist za takšno ugotavljanje in poziv tožnika nazaj na delo po pogodbi iz leta 2003, s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja od 8. 4. 2011 dalje, odpadla, saj je bilo pravnomočno razsojeno o zavrnitvi tožbenih zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti, reintegracijo in reparacijo v zvezi s pred tem podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. S tem, ko je Vrhovno sodišče RS s sodbo spremenilo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje in razveljavilo sodbi sodišča prve in druge stopnje, je oživela prvotna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008. Na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 11. 2008 pa je tožniku pri toženi stranki že prenehalo delovno razmerje, zato je treba tožnikovo tožbo, ki je bila vložena dne 8. 7. 2011 zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 6. 2011, zavreči, ker ni podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe.