izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Ker je tako obsojenka obveznost, ki je bila določena kot posebni pogoj v pogojni obsodbi, izpolnila, niso več podani razlogi za njen preklic. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da se izrečena pogojna obsodba ne prekliče ter je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
ZDR člen 131, 131/1, 131/2. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1.
regres za letni dopust - trajnejša nelikvidnost
V skladu s 1. točko 1. odstavka 14. člena ZFPPIPP je trajnejša nelikvidnost podana, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Pri tem se v skladu z 2. odstavkom istega člena šteje, da je dolžnik, ki je pravna oseba, trajno nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti. Tožena stranka ni izkazala, da bi v takšnem obsegu zamujala z izpolnitvijo svojih obveznosti, zato bi morala tožniku obračunati regres za letni dopust v skladu z Tarifno prilogo 2008 in 2009 h Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti, ki določa, da delavcu pripada regres za letni dopust za leto 2009 in 2010 najmanj v višini 800,00 EUR.
zamudna sodba - obveznost plačila - plačilo razlike plače
Tožena stranka je tožniku v vtoževanem obdobju izplačevala nižjo plačo, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato je tožena stranka iz naslova premalo izplačanih plač tožniku za navedene mesece v skladu z določbo 42. člena ZDR dolžna izplačati razliko v plači. S pritožbenimi navedbam, da je tožniku izplačala vse, kar mu v pripada v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega se v skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - omejitve in izvzetja iz izvršbe - opredelitev omejitev v sklepu o izvršbi
V sklepu o izvršbi oziroma o nadaljevanju izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet mora biti opredeljeno, ali je treba upoštevati omejitev, ki velja za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, za katere je predpisana omejitev v manjšem obsegu, ali pa za druge denarne terjatve, za katere je omejitev večja.
V sporu o vzroku invalidnosti oziroma telesne okvare kot sporu iz invalidskega zavarovanja, vrednosti predmeta ni mogoče določiti, zato je pri odločanju o odmeri stroškov postopka potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 25. člena ZOdvT, po kateri, v primeru, kadar vrednosti predmeta ni mogoče določiti po 1. odstavku tega člena, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR.
Ker je tožnik pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca vložil prepozno, to je po izteku 15-dnevnega roka, ki teče od vročitve odločbe, jo je toženec zakonito zavrgel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je kršil delovne obveznosti s tem, da je iz poslovnih prostorov tožene stranke odtujil vrtalno glavo oz. vrtalnik, last tožene stranke. S svojim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja tatvine, zaradi česar je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, na podlagi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
Vrednost spora (plačilo odškodnine v višini obračunanih zamudnih obresti in povrnitev stroškov predsodnega postopka) je bila ves čas postopka že od vložitve tožbe določena po višini. Vrednost predmeta se zato določi po višini dajatve.
ZUP člen 260. ZPIZ-1 člen 263. ZMEPIZ člen 57, 57/2.
odmera invalidske pokojnine - obnova postopka
Ker odločba, izdana v postopku obnove postopka, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, je toženec pravilno odločil, da se tožnici na novo odmerjena višja invalidska pokojnina z upoštevanjem plač, ki pri pravnomočni odmeri invalidske pokojnine niso bile upoštevane, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vloženem predlogu za obnovo postopka. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se ji višja pokojnina prizna za nazaj, od invalidske upokojitve dalje.
V času tožničinega padca so bila tla mokra in spolzka in zaradi teh lastnosti predstavljajo nevarno stvar (131. in 149. člen OZ), za katero odgovarja njen imetnik (150. člen OZ). Po določbi drugega odstavka 153. člena OZ je imetnik nevarne stvari prost odgovornosti tudi, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Za oprostitev po drugem odstavku 153. člena OZ je torej odločilno, ali je neko ravnanje za objektivno odgovorno osebo nepričakovano ali nepreprečljivo (neodvrnljivo). Hoja tožnice po mokrih tleh ni bila nepredvidljiva. Čistilke hodijo po mokrih hodnikih, ker hodnike očistijo neposredno pred zaključkom delovnega časa in nato po mokrem hodniku odidejo domov. Zato se tožena stranka ne more razbremeniti svoje objektivne odgovornosti za škodo, ki je posledica dejstva, da so mokra tla nevarna stvar v smislu določb OZ.
Ker je drugotožena stranka dovoljevala hojo po mokrih tleh ter delo tako organizirala, da so čistilke očistile tla oziroma hodnik neposredno pred zaključkom delovnega časa ter potem po mokrem hodniku zapustile prostore drugotožene stranke, tožnici tudi ni mogoče očitati, da je soodgovorna za nastalo škodo.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini obračunanih zamudnih obresti - stroški postopka
V predsodnem postopku sta bili izdani neustrezni odločbi, ki jih je sodišče prve stopnje v sodnem postopku odpravilo kot nezakoniti in tožniku na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti priznalo ne samo pravice do drugega dela v svojem poklicu oziroma dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, pač pa tudi pravico do nadomestila za invalidnost. Odločitev toženca o zavrnitvi pravic iz invalidskega zavarovanja v odpravljenih odločbah je bila neustrezna, v novem postopku pa je bila s sodno odločbo tožniku priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost, ki bi morala biti tožniku priznana že v postopku pred tožencem. Ker toženec ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustrezne odločbe na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe, je v konkretnem primeru podan dejanski stan po določbi 2. odstavku 276. člena ZPIZ (po kateri je zavod dolžan v primeru, da mora denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pa do izdaje ustrezne odločbe ni prišlo zaradi ravnanja zavarovanca oziroma vlagatelja, delodajalca ali druge osebe, upravičencu izplačati odškodnino v višini obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, pa do izvršitve odločbe) in je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od nadomestil za čas, ko bi morala biti izplačana (do plačila), ne glede na to, da tožniku nadomestilo za invalidnost še ni bilo odmerjeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR (sodna razveza) se kot ena od okoliščin lahko upošteva tudi možnost delavca za opravljanje poslovne dejavnosti. Kljub navedenemu v konkretnem primeru okoliščina, da je tožnik kmalu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi odjavil svoj s.p., ne more vplivati na višino odškodnine po 118. členu ZDR, saj je tožnik ves čas obratovanja svojega podjetja beležil negativni poslovni izid. Razen tega je imel z vzdrževanjem statusa s.p. pavšalne mesečne stroške, ki si jih po izgubi zaposlitve ni mogel več privoščiti.
ZP-1 člen 66, 66/1, 66/2, 154, 154-3, 155, 155/1-8.
razlogi o odločilnih dejstvih – pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja – pritožba ni dovoljena
Zgolj drugačno stališče pritožnika od stališča sodišča prve stopnje, kaj predstavlja zakonsko dopustno obliko ustne prijave komercialnega blaga je po vsebini zgolj očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja (torej iz 3. točke 154. člena ZP-1). Prekrškovni organ je pravilno ugotovil, da storilec ni vložil carinske deklaracije za blago komercialnega značaja kot bi moral, prav tako na poziv prekrškovnega organa ni predložil ustrezne dokumentacije glede trditve, da gre za osebno lastnino, pridobljeno z dedovanjem.
odločanje o vpisih po stanju zemljiške knjige - pomota pri prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo - odprava pomote
V obravnavani zadevi je pri spornih nepremičninah ob prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo prišlo do pomote. Sodišče ne more pomot popravljati kakorkoli in kadarkoli, temveč je za popravo pomot predviden poseben postopek v 200. členu ZZK-1. Tudi za ta postopek pa velja splošno pravilo, da se začne šele, ko sodišče prejme obvestilo (oziroma v primeru pomote, ko izda ustrezen sklep o popravi pomote).
pristojnost – krajevna pristojnost – postopek o prekršku proti mladoletniku
Glede na določbo 174. člena ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Glede na to, da je mladoletnik nastanjen v Vzgojnem domu na območju krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Postojni, je višje sodišče izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v Postojni razveljavilo ter kot pristojno sodišče za odločanje o vloženem obdolžilnem predlogu Policijske postaje določilo Okrajno sodišče v Postojni.
ZP-1 člen 21, 26. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-6. ZCes - 1 člen 2, 2/1, 2/1-34.
splošna pravila za odmero sankcije – opomin – prekoračitev hitrosti v naselju
Okoliščine storitve prekrška (prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje za naselje za več kot enkrat v času največje frekvence prometa), stopnja odgovornosti in obdolženčeva predkaznovanost ne utemeljujejo izreka opomina.
Namen predhodnih odredb je res zavarovanje terjatev upnika za primer, da bi bila kasneje terjatev onemogočena, vendar je to zavarovanje le pogojno. Če med postopkom pride do stečaja dolžnika, je treba upoštevati tudi posebno ureditev stečaja in temeljna načela, ki veljajo v stečajnem postopku, zlasti načelo enakega obravnavanja upnikov. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko je bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.
Pravnomočna sodba sodišča prve stopnje o vrnitvi preplačila družinske pokojnine, s katero je sodišče odpravilo odločbi toženca o tem, da je tožnik dolžan tožencu vrniti preplačilo družinske pokojnine, se opira na sodbo pritožbenega sodišča o prenehanju pravice do družinske pokojnine, s katero sta bili odpravljeni odločbi o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj, in s tem odločeno, da tožniku pravica do družinske pokojnine ni prenehala. Ker je bila ta sodba pritožbenega sodišča v reviziji spremenjena tako, da je bil tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca o prenehanju pravice do družinske pokojnine zavrnjen in s tem potrjena pravilnost in zakonitost odločitve o prenehanju pravice za nazaj, je predlog toženca za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje glede vrnitve preplačila družinske pokojnine, utemeljen.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA -PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066069
ZP-1 člen 90, 114. ZPrCP člen 38, 38/7, 46, 46/5, 107, 107/12.
pravica do obrambe – substanciran dokazni predlog - zaslišanje prič iz tujine
Obdolženec tekom postopka na prvi stopnji za svoje navedbe, da ni bil voznik, ni podal substanciranega dokaznega predloga, zato ne more pravno veljavno v pritožbi predlagati zaslišanja sorodnika iz Bosne.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – prisilno zdravljenje – potencialna nevarnost – ogrožanje zdravja drugih
Prisilno zdravljenje je dopustno le, če oseba zaradi bolezni ni sposobna oblikovati svoje volje in se zavestno odločiti za zdravljenje ali temu nasprotovati.
Ni dovolj, če bi pritožnik brez zdravljenja sčasoma lahko postal resno nevaren za okolico, ampak mora biti za njegovo prisilno zdravljenje izkazano, da že resno oziroma huje ogroža druge.