ZOFVI člen 115. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. KPVIZ člen 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje
Zmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje števila oddelkov pomeni ekonomski pa tudi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, v konkretnem primeru potreba po delu učitelja angleščine, ki ga je opravljala tožnica (1. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). Obenem pa navedeno predstavlja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi po specialnem predpisu, saj 115. člen ZOFVI izrecno določa, da se za poslovne razloge po tem zakonu štejejo spremembe programov vzgoje in izobraževanja, standardov in normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
Tožnik (delavec na bencinski črpalki) je dve gotovinski plačili strank spremenil v negotovinski, tako da je po odhodu strank neupravičeno posegel v nezaključen račun, vstavil svojo klub plačilno kartico in si prisvojil gotovino ter si hkrati neupravičeno pridobil točke na svoji klub plačilni kartici. Tožnik je z vstavitvijo svoje klub plačilne kartice stranki omogočil popust, do katerega stranka ni bila upravičena in si s tem neupravičeno pridobil točke na svoji klub plačilni kartici. Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve poslovne listine iz 1. odst. 235. člena KZ-1, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Takšno ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev pogodbenih obveznosti tožnika, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu s 1. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pristojnost – krajevna pristojnost – postopek o prekršku proti mladoletniku
Glede na določbo 174. člena ZP-1 je za postopek o prekršku proti mladoletniku krajevno pristojen sodnik sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva. Glede na to, da je mladoletnik nastanjen v Vzgojnem domu na območju krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Postojni, je višje sodišče izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v Postojni razveljavilo ter kot pristojno sodišče za odločanje o vloženem obdolžilnem predlogu Policijske postaje določilo Okrajno sodišče v Postojni.
brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice
Ker je že ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb in ob uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstajala podlaga za izplačilo dohodka iz dela (tožnik je imel sklenjeno avtorsko pogodbo), pa tožnik o tem zavoda ob prijavi ni obvestil, niti ga ni obvestil o opravljenem delu po sklenjeni avtorski pogodbi v roku 3 dni po prejetih izplačilih za opravljeno delo, je toženec utemeljeno odločil, da mu preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZDR člen 131, 131/1, 131/2. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1.
regres za letni dopust - trajnejša nelikvidnost
V skladu s 1. točko 1. odstavka 14. člena ZFPPIPP je trajnejša nelikvidnost podana, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Pri tem se v skladu z 2. odstavkom istega člena šteje, da je dolžnik, ki je pravna oseba, trajno nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti. Tožena stranka ni izkazala, da bi v takšnem obsegu zamujala z izpolnitvijo svojih obveznosti, zato bi morala tožniku obračunati regres za letni dopust v skladu z Tarifno prilogo 2008 in 2009 h Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti, ki določa, da delavcu pripada regres za letni dopust za leto 2009 in 2010 najmanj v višini 800,00 EUR.
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila pravnomočno priznana, nato pa mu je zaradi bolniškega staleža mirovala. Čeprav je tožnik pravico do denarnega nadomestila za preostali čas uveljavljal po poteku 30 dni od prenehanja mirovanja, ni izgubil pravice do denarnega nadomestila, kot je nezakonito odločil toženec, temveč se mu je skrajšala dolžina prejemanja denarnega nadomestila za koledarske dneve, ki so pretekli od 31. dneva po prenehanju razloga, zaradi katerega je pravica mirovala, do dneva vložitve zahteve.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini obračunanih zamudnih obresti - stroški postopka
V predsodnem postopku sta bili izdani neustrezni odločbi, ki jih je sodišče prve stopnje v sodnem postopku odpravilo kot nezakoniti in tožniku na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti priznalo ne samo pravice do drugega dela v svojem poklicu oziroma dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, pač pa tudi pravico do nadomestila za invalidnost. Odločitev toženca o zavrnitvi pravic iz invalidskega zavarovanja v odpravljenih odločbah je bila neustrezna, v novem postopku pa je bila s sodno odločbo tožniku priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost, ki bi morala biti tožniku priznana že v postopku pred tožencem. Ker toženec ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustrezne odločbe na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe, je v konkretnem primeru podan dejanski stan po določbi 2. odstavku 276. člena ZPIZ (po kateri je zavod dolžan v primeru, da mora denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pa do izdaje ustrezne odločbe ni prišlo zaradi ravnanja zavarovanca oziroma vlagatelja, delodajalca ali druge osebe, upravičencu izplačati odškodnino v višini obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, pa do izvršitve odločbe) in je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od nadomestil za čas, ko bi morala biti izplačana (do plačila), ne glede na to, da tožniku nadomestilo za invalidnost še ni bilo odmerjeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR (sodna razveza) se kot ena od okoliščin lahko upošteva tudi možnost delavca za opravljanje poslovne dejavnosti. Kljub navedenemu v konkretnem primeru okoliščina, da je tožnik kmalu po odpovedi pogodbe o zaposlitvi odjavil svoj s.p., ne more vplivati na višino odškodnine po 118. členu ZDR, saj je tožnik ves čas obratovanja svojega podjetja beležil negativni poslovni izid. Razen tega je imel z vzdrževanjem statusa s.p. pavšalne mesečne stroške, ki si jih po izgubi zaposlitve ni mogel več privoščiti.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnih prostorov - javni zavod - sredstva v družbeni lastnini - dejavnost posebnega družbenega pomena - lekarniška dejavnost
Tožena stranka je v skladu z določbami Zakona o zavodih - ZZ (zlasti 1., 3. in 4. člen) in določbami Zakona o lekarniški dejavnosti - ZLD (2. člen) javni zavod, nikakor pa nima statusa organizacije združenega dela, družbeno politične skupnosti ali druge družbeno pravne osebe, niti takšnega statusa ni imela v času sklenitve sporne najemne pogodbe. Predpostavka odpovedi najemnega razmerja s soglasjem občinske skupščine iz prvega odstavka 25. člena ZPSPP pa je ravno v tem, da ima najemnik takšen privilegiran pravni status.
Pravnomočna sodba sodišča prve stopnje o vrnitvi preplačila družinske pokojnine, s katero je sodišče odpravilo odločbi toženca o tem, da je tožnik dolžan tožencu vrniti preplačilo družinske pokojnine, se opira na sodbo pritožbenega sodišča o prenehanju pravice do družinske pokojnine, s katero sta bili odpravljeni odločbi o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj, in s tem odločeno, da tožniku pravica do družinske pokojnine ni prenehala. Ker je bila ta sodba pritožbenega sodišča v reviziji spremenjena tako, da je bil tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca o prenehanju pravice do družinske pokojnine zavrnjen in s tem potrjena pravilnost in zakonitost odločitve o prenehanju pravice za nazaj, je predlog toženca za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje glede vrnitve preplačila družinske pokojnine, utemeljen.
Tožeča stranka svoje obveznosti po sklenjeni pogodbi o izobraževanju ni izpolnila, saj toženi stranki ni zagotovila sklenitve delovnega razmerja skladno s pogodbo o štipendiranju do izteka obdobja, za katerega je tožena stranka prejemala štipendijo, zato je tožena stranka prosta vseh pogodbenih obveznosti.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-7. ZPP člen 244, 244/4, 254, 254/2, 254/3, 286b. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 202, 202/5, 258.
zdravljenje - izvedenec
Ker je izvedensko delo o tem, da metoda zdravljenja, ki jo tožnica uveljavlja, ni učinkovita, natančno, jasno, strokovno, prepričljivo in popolno, izvedba dokaza z novim izvedencem ni potrebna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je kršil delovne obveznosti s tem, da je iz poslovnih prostorov tožene stranke odtujil vrtalno glavo oz. vrtalnik, last tožene stranke. S svojim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja tatvine, zaradi česar je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, na podlagi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
ZPP v 2. odstavku 188. člena določa, da tožeča stranka tožbo lahko umakne tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje, da je privolila v umik. V konkretnem postopku navedeni pogoji niso podani, saj tožena stranka ni podala soglasja k umiku, rok 15 dni po izjavi o umiku pa še ni potekel, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka nezakonit.
ZUP člen 260. ZPIZ-1 člen 263. ZMEPIZ člen 57, 57/2.
odmera invalidske pokojnine - obnova postopka
Ker odločba, izdana v postopku obnove postopka, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, je toženec pravilno odločil, da se tožnici na novo odmerjena višja invalidska pokojnina z upoštevanjem plač, ki pri pravnomočni odmeri invalidske pokojnine niso bile upoštevane, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vloženem predlogu za obnovo postopka. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se ji višja pokojnina prizna za nazaj, od invalidske upokojitve dalje.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA -PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066069
ZP-1 člen 90, 114. ZPrCP člen 38, 38/7, 46, 46/5, 107, 107/12.
pravica do obrambe – substanciran dokazni predlog - zaslišanje prič iz tujine
Obdolženec tekom postopka na prvi stopnji za svoje navedbe, da ni bil voznik, ni podal substanciranega dokaznega predloga, zato ne more pravno veljavno v pritožbi predlagati zaslišanja sorodnika iz Bosne.
Tožnik je s tem, ko je mesec dni pred vložitvijo zahteve za denarno socialno pomoč kupil osebno vozilo (čeprav je njegova vrednosti manjša od vrednosti osebnega vozila, ki se upošteva v premoženje), izgubil sredstva za preživljanje iz razlogov, na katere je sam vplival. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje denarne socialne pomoči neutemeljen.
ZP-1 člen 21, 26. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-6. ZCes - 1 člen 2, 2/1, 2/1-34.
splošna pravila za odmero sankcije – opomin – prekoračitev hitrosti v naselju
Okoliščine storitve prekrška (prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje za naselje za več kot enkrat v času največje frekvence prometa), stopnja odgovornosti in obdolženčeva predkaznovanost ne utemeljujejo izreka opomina.