začasna odredba - zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - izdaja začasne odredbe pri oblikovalnem tožbenem zahtevku
Glede na drugo in tretjo alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ, namen zavarovanja z začasno odredbo ni le v preprečitvi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, pač pa tudi v preprečitvi nasilja ali težko nadomestljive škode, ob tehtanju interesov tudi nasprotne stranke. Ker torej namen začasne odredbe ni izključno v zavarovanju bodoče izvršbe, jo je (načelno) mogoče izdati tudi pri oblikovalnih tožbah.
razrešitev stečajnega upravitelja – razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja – ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo – nestrinjanje upnika z odločitvami stečajnega upravitelja
Zgolj nestrinjanje upnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem stečajne upraviteljice ne morejo biti razlog za njeno razrešitev, njihovo pravilnost oziroma zakonitost pa lahko upnik uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper posamezno odločitev, o utemeljenosti katerih odloči sodišče, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka za odločanje sodišča. Če taksa ni pravočasna plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kot v obravnavani zadevi, se šteje, da je vloga umaknjena.
Stroški izvršitelja, ki so nastali zaradi neizvedenega rubeža, niso bili potrebni za upnikov končni uspeh v izvršbi.
Za izvršbo nepotrebni stroški niso le stroški, ki so popolnoma pretirani ali odvečni za postopek, temveč tudi tisti stroški, ki se zdijo koristni le z upnikovega (subjektivnega) vidika, objektivno gledano pa niso pripomogli k uspehu izvršbe.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja – napotitev na pravdo – nevložitev tožbe – ustavitev zapuščinskega postopka
Zapustnikovo premoženje je predpostavka zapuščinskega postopka. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da na pravdo napoteni dediči navedene tožbe niso vložili. Pritožnik prav tako ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da zapustnica ni imela (drugega) premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja. Ustavitev postopka je tako pravilna.
pridobitev solastninske pravice graditelja - dogovor o nastanku solastninske pravice
Za pridobitev solastninske pravice graditelja na podlagi dogovora z lastnikom nepremičnine po drugem odstavku 48. člena SPZ je razen dogovora o skupni gradnji potreben tudi jasen dogovor o prenosu (so)lastninske pravice na graditelja. Dogovor o nastanku solastninske pravice po deležih, ki se bodo šele določili glede na velikost vložkov v nepremičnino, temu ne zadosti. Bistvena sestavina dogovora o pridobitvi solastninske pravice je velikost solastninskega deleža.
lovska družina - pravila lovske družine - disciplinski ukrep - obrazložitev odločbe disciplinske komisije
Ker je bil odločbi disciplinske komisije priložen predlog za uvedbo disciplinskega postopka, je bilo zadoščeno pravilu, da mora biti odločba obrazložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076722
ZPP člen 154, 154/1, 154/4, 161, 161/3, 184, 184/2, 214, 214/1. OZ člen 186, 186/4.
omejitev teka zamudnih obresti – odločba ustavnega sodišča – odškodnina – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – degradacija okolja – dokazna ocena – istovetnost tožbenega zahtevka – izvedensko mnenje – sodba v kazenski zadevi – stroški postopka – stroški izvedenca – uspeh strank – okoliščine primera – nerazdelna odgovornost plačila pravdnih stroškov – priznano dejstvo – omejitev teka zamudnih obresti – odločba ustavnega sodišča
V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje dolžnost plačila glavnice pravilno naložilo le drugi toženi stranki. To nikakor ne pomeni, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo glavnice za obe toženi stranki. Ugodilo mu je za drugo toženo stranko, za prvo pa ne, saj je dolžnost plačila restitucije tožeči stranki naloženo že z ukrepom odvzema premoženjske koristi s pravnomočno sodbo v kazenski zadevi.
Toženi stranki sta solidarno odgovorni, ker sta škodo povzročili skupaj, pri čemer ni mogoče natančno razmejiti, kolikšno škodo je povzročila katera, obe stranki pa sta bili med seboj tesno povezani. Prvotožena stranka je dolžna plačati na podlagi navedene pravnomočne sodbe v kazenskem postopku, drugotožena pa na podlagi predmetnega postopka, in sicer solidarno s prvo toženo do višine glavnice, ugotovljene v tem postopku.
Odločitev sodišča prve stopnje o stroških ne upošteva dejstva, da stroški tožeče stranke zaradi plačila nagrade in stroškov izvedenca bistveno presegajo stroške toženih strank. Ob upoštevanju okoliščin primera, da je vsaka izmed strank v tem postopku uspela le v določenem obsegu, višje sodišče zato zaključuje, da tudi stroški z izvedencem pravdne stranke bremenijo v enakih delih.
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku.
Tožena stranka je terjatev tožeče v postopku prisilne poravnave v celoti priznala, zaradi česar tožeča stranka z nastopom pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave ni imela več pravnega interesa za vodenje predmetnega pravdnega postopka zoper toženo stranko. Kljub temu tožbe ni umaknila in od tožene stranke zahtevala povrnitev stroškov, ampak je po pozivu sodišča prve stopnje tožbo dopolnila.
zatrjevanje izpolnitve obveznosti v različnih izvršilnih postopkih proti istemu upniku - ugovor po izteku roka
Pritožba, v kateri dolžnica ne izpodbija pravilnosti izdanega sklepa, temveč v njej le navaja opravljena plačila (v različnih izvršilnih postopkih, kjer nastopa kot dolžnica nasproti istemu upniku) in zanje predloži dokaze, po vsebini predstavlja ugovor po izteku roka v smislu 56. člena ZIZ, saj gre za dejstva, s katerimi sodišče prve stopnje ob odločanju o ugovoru ni bilo seznanjeno, zato v razlogih izpodbijanega sklepa niso zajeta.
začasna odredba – predpostavke za izdajo začasne odredbe – objektivna in subjektivna predpostavka – ugotovitev neobstoja obveznosti po pogodbi – vračilo menic – težko nadomestljiva škoda – splošno znana dejstva
Če bi sledili pritožbenim izvajanjem, da je v recesiji vsaka premoženjska škoda težko izterljiva in bi to šteli za splošno znano dejstvo, bi to predstavljalo preveč ekstenzivno razlago zakona, ki bi na široko odprla vrata začasnim odredbam, tudi neutemeljenim. Trditve o tem, da je škoda, ki preti upniku, težko nadomestljiva, je treba izkazati in posplošeno vztrajanje pri dikciji zakona ne zadošča.
Višina zneska sama po sebi še ne predstavlja težko nadomestljive škode.
vpis predlagan na podlagi notarskega zapisa – ustrezna zemljiškoknjižna listina – neujemanje izvirnika in odpravka notarskega zapisa – popravljen notarski zapis – izbris nepremičnine iz notarskega zapisa – odprava očitne pisne pomote – sprememba notarskega zapisa brez sodelovanja strank
Notarski zapis je bil spremenjen brez sodelovanja in soglasja odsvojitelja, torej je bil spremenjen v nasprotju z ZN, zaradi česar je predloženi odpravek notarskega zapisa izgubil lastnost ustrezne zemljiškoknjižne listine, to je listine, ki bi predstavljala veljavno podlago za predlagani vpis lastninske pravice v korist predlagatelja.
Standard, zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, da je „dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven; namen te določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja.
ZPP člen 156, 156/1, 158, 158/1, 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161/4. ZOdvT člen 8, 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100, 3101. OZ člen 406.
umik tožbe – stroški postopka – sosporniki – krivdno ravnanje – zastopanje več strank – nagrada za postopek – umik pred narokom
Prva toženka je upravičena samo do polovice do trenutka ustavitve postopka nastalih odvetniških stroškov upoštevajoč, da obe toženki zastopa ista pooblaščenka.
neupravičena pridobitev – plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi – dvakratno plačilo dolga – pravnomočna sodna odločba – pravni temelj premika premožeja
Tožeča stranka je 5.000,00 EUR plačala toženi stranki na podlagi izdanega računa za opravljene storitve, 1.534,00 EUR na podlagi sklepa o izvršbi, znesek 7.181,42 EUR pa ji je bil odtegnjen iz računa in prenesen na račun tožene stranke na podlagi dne 25. 8. 2009 pravnomočnega sklepa o izvršbi. Predpostavka neupravičene pridobitve, da za premik premoženja ni pravnega temelja, torej ni izpolnjena.
Ponudba tožeče stranke toženi stranki ni bila dana na način, da bi bilo s sprejemom te ponudbe s strani tožene stranke mogoče šteti, da je bila pogodba sklenjena s pogoji, kot izhajajo iz ponudbe, saj ponudba ne vsebuje vseh bistvenih sestavin pogodbe, zato predstavlja le predlog za sklenitev pogodbe, ki tožeče stranke ne veže.
Sodišče, ki ureja mejo, mora presoditi, ali je možno mejo urediti na podlagi kriterija močnejše pravice. Šele v primeru, da po skrbno izvedeni dokazni oceni ugotovi, da močnejša pravica ni dokazana, preide na podrejene pravne standarde.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost za delavce - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - soodgovornost
V nasprotju z že opisano vezanostjo na kazensko obsodilno sodbo po 14. členu ZPP so tudi pritožbene navedbe v zvezi z objektivno predvidljivostjo škodljive posledice, ki naj po mnenju pritožbe ne bi bila podana. Opisane navedbe namreč merijo na neobstoj vzročne zveze med opustitvijo prvega toženca in škodno posledico, česar pa po že zgoraj obrazloženem po izdaji kazenske obsodilne sodbe prvi toženec ne more več uspešno uveljavljati v pravdnem postopku.
Stroškov storitev, čeprav dejansko izvedenih, vendar v funkciji odprave s strani naročnika dela pravočasno in pravilno grajanih napak opravljenega posla, kot to izhaja iz Zapisnika o prevzemu, podjemnik tudi po mnenju sodišča druge stopnje ne more prevaliti na naročnika (637. in 639. člen OZ).