Navedba sredstva izvršbe ni nujna sestavina predloga za začasno dodelitev otrok in začasno ureditev stikov. Takšna razlaga (argument teleološke redukcije) pa ne velja glede predloga za začasno ureditev preživninskih razmerij.
Merilo za presojo, ali je določen vzrok pričakovan oziroma, ali je bilo določen dogodek mogoče preprečiti in odvrniti, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. To je pravni standard, ki ga sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Prevoznik je lahko oproščen odgovornosti za dogodek, ki ga s skrajno, glede na okoliščine potrebno in pokazano skrbnostjo in z vsemi razumnimi in stroki primernimi ukrepi, ni mogel odvrniti niti preprečiti njegovih škodljivih posledic. Kakšna skrbnost je potrebna za izognitev tatvinam, je odvisno od verjetnosti, da bo do tatvine prišlo.
zaupanje otrok v varstvo in vzgojo – razpad zunajzakonske skupnosti – skupno gospodinjstvo – določitev stikov – preživnina – otroški dodatek
Odločitev o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo je potrebna, če starša ne bosta več živela skupaj.
V finančnem stanju, kakršno je v obravnavani zadevi, je otroški dodatek korektiv slabega premoženjskega stanja in ga je zato treba upoštevati pri odmeri preživnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0063551
ZPP člen 182, 182/3. ZGD-1 člen 498, 498/1, 499, 499/1. ZFPPIPP člen 14.
posojilo družbi namesto lastnega kapitala – vračilo posojila – gospodarska kriza podjetja – izvedenec finančno ekonomske stroke – eventualna kumulacija – sprememba tožbe
Ker sta bila že uvodoma s tožbo postavljena dva tožbena predloga – izpodbojni, podrejeno pa dajatveni (t. i. eventualna kumulacija) – za katera je tožeča stranka ponudila tudi ustrezno trditveno in dokazno podlago, o spremembi istovetnosti ne moremo govoriti.
Ali je tožena stranka (družbenik) dala tožnici posojila v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lasten kapital, je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo s pomočjo meril, ki kažejo na gospodarsko krizo podjetja – to so merila, ki jih v svojem 14. členu določa ZFPPIPP.
Zoper vsako dejansko ugotovitev je mogoče navajati pomisleke in jih razgrajevati do najmanjših podrobnosti, a to še ne pomeni, da mora sodba (predvideti in) odgovoriti na vsakega od teh možnih pomislekov, niti da neupoštevanje vsakega takega pomisleka zahteva ponovno dokazno oceno.
Še posebej v primerih, ko pravdni stranki o obstoju ključnega dejstva zastopata nasprotni tezi in sta vir neposrednih dokazov le izpovedbi pravdnih strank, prav od zaključka o dokazanosti tega dejstva pa je odvisen izid pravde, mora biti dokazna ocena razčlenjena in mora vključevati ne le izpovedbi pravdnih strank, ampak tudi oceno celote procesnega dogajanja.
Verjeten obstoj terjatve v sporih zaradi motenja posesti je izkazan, če tožnik oz. predlagatelj začasne odredbe verjetno izkaže, da je upravičen do posestnega varstva določene vsebine.
S predlagano začasno odredbo tožnik ni zahteval lastnega električnega priključka, temveč zgolj takšno ravnanje oz. opustitve toženk, ki bi zagotovile dobavo električne energije v njegovo stanovanje v zgornji etaži hiše na enak način, kot je potekala, preden je prišlo do odklopa s strani dobavitelja električne energije. Presojati je zato potrebno vsa ravnanja oz. opustitve toženk skupaj kot celoto, ne vsako posebej.
dodatna dela - ustna pogodba - aneks k pogodbi – pisna oblika
Ureditev javnega naročanja je zahtevala, da se je v gradbeno pogodbo zapisalo tudi določilo 19. člena pogodbe, ki je povzelo zakonsko ureditev glede naročanja in plačevanja poznejših (dodatnih) del in ne gre za enostransko pogodbeno določilo, ki naj bi ga drugotožena stranka kot naročnik vsilila tožeči stranki kot naročniku, kot poskuša prikazati pritožba, pri čemer pozablja način, kako je prišlo do sklenitve pogodbe. Ustno sklepanje pogodb je po tej ureditvi ravno zaradi navedenih razlogov nedovoljeno in celo razlog ničnosti.
Zaradi izostanka pisnega naročila za dodatna dela in ne sklenjenega pisnega aneksa k pogodbi je tožeča stranka prevzela riziko neplačila za dodatna dela, če jih je tudi izvedla. Prav tako tožeča stranka ne more terjati plačilo dodatnih del do drugotožene stranke iz naslova obogatitve po 190. členu OZ, saj bi to pomenilo obid ureditve po ZJN-2, glede pisnosti vseh naročil tudi glede dodatnih del pri gradbenih pogodbah in obid jasnega pogodbenega določila, da je potrebno vsa dodatna dela naročiti pisno in za nje skleniti pisni aneks k pogodbi.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079038
ZMZPP člen 64, 67 ZPP člen 18, 18/3, 44, 44/3, 262, 262/1, 286b, 286b/1, 287, 287/2, 328, 328/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/4, 365. ZZZDR člen 59, 59/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja – poslovni delež v gospodarski družbi – nepremičnina – delež na skupnem premoženju – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve – popravni sklep – skupno premoženje v tujini – zavrženje tožbe – pristojnost slovenskega sodišča – sklepčnost
V skupno premoženje zakoncev lahko spada le poslovni delež v gospodarski družbi, sama družba kot samostojen pravni subjekt in premoženje gospodarske družbe pa ne predstavljata skupnega premoženja zakoncev.
Ločeno obravnavanje posameznih delov skupnega premoženja bi lahko imelo zaradi morebitnega različnega prispevka k pridobitvi posameznega dela skupnega premoženja za posledico različne deleže pravdnih strank na posameznih stvareh skupnega premoženja, kar bi bilo materialnopravno napačno, saj se deležev zakoncev ne ugotavlja na posameznih delih, temveč na celotnem skupnem premoženju.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 53, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 80, 212.
procesna legitimacija - sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe - sprememba osebe - obstoj procesnih predpostavk - razpravno načelo - izvršilni naslov - sporazum o zavarovanju terjatve - opredelitev terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme
Materialnopravno nepravilno je izhodišče, da sprememba pravnoorganizacijske oblike povzroči prenehanje družbe in nastanek nove, torej da gre pri spremembi pravnoorganizacijske oblike za spremembo osebe. Sprememba pravnoorganizacijske oblike (formalno statusno preoblikovanje) pomeni, da gospodarska družba, ki se preoblikuje, po izvedenem postopku preoblikovanja obstaja v pravnoorganizacijski obliki, ki ni enaka pravnoorganizacijski obliki, v kateri je obstajala pred tem, spremembe pa niso usmerjene v premoženjsko (materialno) strukturo.
Zgolj uveljavljanje, da upnik ni predložil vseh dodatkov h kreditni pogodbi in ni izkazal, kaj je bilo med strankama dejansko dogovorjeno, je pravno neupoštevno, saj je trditveno in dokazno breme, da bi z dodatkom k pogodbi stranki določili novo terjatev oziroma da bi se spremenila glavnica ali obresti in da bi s tem prenehal oziroma bil spremenjen prvotni izvršilni naslov, na strani dolžnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek, ki ga je stečajni upravitelj v stečajnem postopku priznal, saj je tožeči stranki prenehal pravni interes za vodenje spora o priznani terjatvi. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima učinek pravnomočne odločbe.
zdravljenje brez privolitve – prisilna hospitalizacija
Pritožbeno sodišče glede prošnje udeleženke za ponovno obravnavo in drugačno obliko obravnave v pritožbi opozarja, da jo je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu opozorilo na upravičenja po 69. členu ZDZdr, to je da se zadržana oseba lahko premesti v varovani oddelek ali odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, če so izpolnjeni pogoji po ZDZdr, ne glede na sodno odločitev.
vračanje daril po razvezi zakonske zveze – vrnitev darila – nadomestitev vrednosti darila – nova stvar – dokazna ocena
Darovalec nima pravice zahtevati vrnitve darila, temveč le nadomestitev njegove vrednosti, če je bil poseg v podarjeno nepremičnino tako obsežen, da je s tem nastala nova stvar.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079011
SPZ člen 49, 141, 143. ZTLR člen 33. ZZZDR člen 51. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe – originalna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – sporazum o delitvi skupnega premoženja – zemljiškoknjižno dovolilo – vknjižba lastninske pravice – zaznamba črne gradnje – lastninska pravica v pričakovanju – priposestvovanje – pridobitev hipoteke z odločbo sodišča – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožnica in razvezani zakonec sta glede sporne nepremičnine sklenila pravni posel (sporazum o delitvi skupnega premoženja), ki izkazuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo tožnici za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožnica pa ima sporne nepremičnine v posesti, zato so določena stvarno pravna upravičenja s sklenitvijo pogodbe prešla na tožnico, s čimer je tožnica izkazala stvarno pravna upravičenja, ki preprečujejo izvršbo. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku na prvi stopnji. Vendar pa to velja le za dejstva, ki bi lahko v primeru resničnosti pripeljala do drugačne odločitve o tožbenem zahtevku.
Matični postopek, v katerem se ugotavlja obstoj terjatve, je pravdni postopek in ne kazenski postopek. Podana mora biti objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ob tem je pomembno tudi to, da v primeru zavarovanja s predhodno odredbo upnik že razpolaga z odločbo domačega sodišča, v primeru izdaje začasne odredbe pa take odločbe sploh še nima, zato morajo biti tudi kriteriji ugotavljanja nevarnosti strožji pri odločanju o začasni odredbi.
odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka – predujem – brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za odlašanje z odločitvijo. 5. odstavek 233. člena ZFPPIPP namreč jasno določa, da mora sodišče v 8 dneh po poteku roka za dopolnitev predloga, če predlog ni bil dopolnjen v roku 15 dni, zavreči predlog za začetek stečajnega postopka.
Ponudba tožeče stranke toženi stranki ni bila dana na način, da bi bilo s sprejemom te ponudbe s strani tožene stranke mogoče šteti, da je bila pogodba sklenjena s pogoji, kot izhajajo iz ponudbe, saj ponudba ne vsebuje vseh bistvenih sestavin pogodbe, zato predstavlja le predlog za sklenitev pogodbe, ki tožeče stranke ne veže.
Standard, zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, da je „dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven; namen te določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja.
ovira za odpust obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti
Po določbi 403. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti, če dolžnik krši omejitev poslovne sposobnosti. Zdravstveno stanje, v katerem se je znašla dolžnica zaradi nesreče, in zatrjevanje v zvezi s plačilom preostanka kupnine nista pomembni okoliščini pri odločanju o odpustu obveznosti.
Zakon določa najstrožjo sankcijo za pravne posle, ki bi imeli ekonomsko enak učinek za družbo, kot če bi ta sama pridobivala lastne delnice, kar pa pomeni, da je nično le posojilo (ali drug pravni posel s primerljivim učinkom), ne pa tudi sam posel pridobitve delnic. Tako pridobljene delnice tudi nimajo statusa lastnih delnic, kot ga imajo po določilu 251. člena ZGD-1 delnice, pridobljene s strani tretjih oseb za račun družbe oziroma delnice, ki jih pridobiva odvisna družba ali družba, v kateri ima družba večinski delež.