zaupanje otrok v varstvo in vzgojo – razpad zunajzakonske skupnosti – skupno gospodinjstvo – določitev stikov – preživnina – otroški dodatek
Odločitev o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo je potrebna, če starša ne bosta več živela skupaj.
V finančnem stanju, kakršno je v obravnavani zadevi, je otroški dodatek korektiv slabega premoženjskega stanja in ga je zato treba upoštevati pri odmeri preživnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0063551
ZPP člen 182, 182/3. ZGD-1 člen 498, 498/1, 499, 499/1. ZFPPIPP člen 14.
posojilo družbi namesto lastnega kapitala – vračilo posojila – gospodarska kriza podjetja – izvedenec finančno ekonomske stroke – eventualna kumulacija – sprememba tožbe
Ker sta bila že uvodoma s tožbo postavljena dva tožbena predloga – izpodbojni, podrejeno pa dajatveni (t. i. eventualna kumulacija) – za katera je tožeča stranka ponudila tudi ustrezno trditveno in dokazno podlago, o spremembi istovetnosti ne moremo govoriti.
Ali je tožena stranka (družbenik) dala tožnici posojila v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lasten kapital, je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo s pomočjo meril, ki kažejo na gospodarsko krizo podjetja – to so merila, ki jih v svojem 14. členu določa ZFPPIPP.
neposredno izvršljiv notarski zapis - dokazovanje zapadlosti terjatve - izterjava obrokov
Tretji odstavek 20.a člena ZIZ se uporablja le v primeru, če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je naveden v notarskem zapisu. Pri obrokih, ki so zapadli v plačilo do dneva vložitve predloga za izvršbo, pa gre za terjatev, ki je odvisna od poteka roka. Zato upniku ni potrebno dokazovati zapadlosti terjatve z dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolga dolžniku.
netipično zavarovalno razmerje premoženjskega prava - sistem odločanja - pravila Sklada obrtnikov in podjetnikov - polica naložbenega zavarovanja - objava sprememb pravil
Spornega pravnega razmerja ni mogoče opredeliti kot klasično zavarovalno razmerje premoženjskega prava. Posledično tudi ne pridejo v poštev pravila pogodbenega obligacijskega prava, ampak sistem odločanja z višino v najvišjem organu, kot ga določajo pravila.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071673
SPZ člen 99, 217, 218, 219. ZIZ člen 212. OZ člen 269.
stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - tožba na ugotovitev služnosti - nastanek služnosti - originarna pridobitev stvarne pravice - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti - načelo najmanjše obremenitve - varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – obrazloženost odločbe - sodni penali
Vsebino služnosti določa način njenega izvrševanja. Ta pa ni odvisen zgolj od sredstev, s katerimi se je izvrševala, ter od trase poti, ki se je uporabljala, temveč tudi od potreb gospodujočega zemljišča. Če so se te po poteku priposestvovalne dobe bistveno spremenile tako, da vplivajo na način izvrševanja služnosti, je mogoče nuditi sodno varstvo zgolj za takšno vsebino služnosti, kakršna je bila priposestvovana. Načelo restrikcije namreč lastniku gospodujoče stvari nalaga izvrševanje služnosti na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino. Eno izmed pravil, ki se je oblikovalo v teoriji in sodni praksi in pojasnjuje načelo najmanjše obremenitve, pa je tudi tisto, ki določa, da nove potrebe gospodujočega zemljišča nimajo za posledico razširitve služnosti.
Zoper vsako dejansko ugotovitev je mogoče navajati pomisleke in jih razgrajevati do najmanjših podrobnosti, a to še ne pomeni, da mora sodba (predvideti in) odgovoriti na vsakega od teh možnih pomislekov, niti da neupoštevanje vsakega takega pomisleka zahteva ponovno dokazno oceno.
Še posebej v primerih, ko pravdni stranki o obstoju ključnega dejstva zastopata nasprotni tezi in sta vir neposrednih dokazov le izpovedbi pravdnih strank, prav od zaključka o dokazanosti tega dejstva pa je odvisen izid pravde, mora biti dokazna ocena razčlenjena in mora vključevati ne le izpovedbi pravdnih strank, ampak tudi oceno celote procesnega dogajanja.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079011
SPZ člen 49, 141, 143. ZTLR člen 33. ZZZDR člen 51. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe – originalna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – sporazum o delitvi skupnega premoženja – zemljiškoknjižno dovolilo – vknjižba lastninske pravice – zaznamba črne gradnje – lastninska pravica v pričakovanju – priposestvovanje – pridobitev hipoteke z odločbo sodišča – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožnica in razvezani zakonec sta glede sporne nepremičnine sklenila pravni posel (sporazum o delitvi skupnega premoženja), ki izkazuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo tožnici za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožnica pa ima sporne nepremičnine v posesti, zato so določena stvarno pravna upravičenja s sklenitvijo pogodbe prešla na tožnico, s čimer je tožnica izkazala stvarno pravna upravičenja, ki preprečujejo izvršbo. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 53, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 80, 212.
procesna legitimacija - sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe - sprememba osebe - obstoj procesnih predpostavk - razpravno načelo - izvršilni naslov - sporazum o zavarovanju terjatve - opredelitev terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme
Materialnopravno nepravilno je izhodišče, da sprememba pravnoorganizacijske oblike povzroči prenehanje družbe in nastanek nove, torej da gre pri spremembi pravnoorganizacijske oblike za spremembo osebe. Sprememba pravnoorganizacijske oblike (formalno statusno preoblikovanje) pomeni, da gospodarska družba, ki se preoblikuje, po izvedenem postopku preoblikovanja obstaja v pravnoorganizacijski obliki, ki ni enaka pravnoorganizacijski obliki, v kateri je obstajala pred tem, spremembe pa niso usmerjene v premoženjsko (materialno) strukturo.
Zgolj uveljavljanje, da upnik ni predložil vseh dodatkov h kreditni pogodbi in ni izkazal, kaj je bilo med strankama dejansko dogovorjeno, je pravno neupoštevno, saj je trditveno in dokazno breme, da bi z dodatkom k pogodbi stranki določili novo terjatev oziroma da bi se spremenila glavnica ali obresti in da bi s tem prenehal oziroma bil spremenjen prvotni izvršilni naslov, na strani dolžnika.
preložitev naroka za glavno obravnavo - separatni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so stroški nastali po krivdi dediča M. K., ker je bil narok za glavno obravnavo preložen na njegov predlog. Predlog je vložil le šest dni pred razpisano obravnavo, kar je bilo za drugega udeleženca, ki živi v tujini prepozno.
Navedba sredstva izvršbe ni nujna sestavina predloga za začasno dodelitev otrok in začasno ureditev stikov. Takšna razlaga (argument teleološke redukcije) pa ne velja glede predloga za začasno ureditev preživninskih razmerij.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – zavarovanje denarne terjatve – nedopusten vpliv na izvršilni postopek – zadržanje kupnine na računu sodišča – prepoved razpolaganja s kupnino
Pravdno sodišče z izdajo začasne odredbe ne more vplivati na tek izvršilnega postopka, ki že teče pred izvršilnim sodiščem. Na tek izvršilnega postopka je mogoče vplivati samo s sredstvi, ki jih omogoča ZIZ, kamor pa začasna odredba, izdana v pravdnem postopku ne sodi.
vračanje daril po razvezi zakonske zveze – vrnitev darila – nadomestitev vrednosti darila – nova stvar – dokazna ocena
Darovalec nima pravice zahtevati vrnitve darila, temveč le nadomestitev njegove vrednosti, če je bil poseg v podarjeno nepremičnino tako obsežen, da je s tem nastala nova stvar.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075498
OZ člen 168, 168/1, 395, 395/3. ZZZDR člen 56, 56/2.
pasivna legitimacija - nujno sosporništvo - solidarna obveznost zakoncev za obveznost iz skupnega premoženja - skupno premoženje - izgubljeni dobiček
Zakonca solidarno odgovarjata za obveznost iz skupnega premoženja. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kateregakoli dolžnika, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Navedeno tako velja tudi za primere terjatev, ki izvirajo iz skupnega premoženja zakoncev, zato zakonca nista nujna sospornika.
Po pravni teoriji, podobno je v sodni praksi, domneve nevarnosti ni mogoče ovreči. Nevarnost se po zakonu domneva in to na absoluten način, brez pravice dolžnika, da izpodbije domnevo z dokazom o nasprotnem. Domneva je neizpodbojna, absolutna (iuris et de iure). Zakonsko domnevo narekuje pravna narava in posamezne značilnosti menice kot vrednostnega papirja (ki so izražene v načelih menične pisnosti ali formalnosti, menične inkorporacije, fiksne menične obveznosti, menične strogosti, samostojne obveznosti) in dejstvo, da dolžnik plačilu takšne obveznosti ugovarja.
Izkušnje so pokazale, da že same te okoliščine začetnega značaja v zadostni meri alarmirajo nevarnost pred potencialno, skoraj neizogibno nevarnostjo, ki jo prinašajo, pa bi bilo neprimerno zahtevati od upnika, da poleg njihovega obstoja dokazuje tudi to, da je nevarnost v njegovi konkretni zadevi zares prisotna. Dolžnik mora že ob izdaji menice upniku računati z olajšanim dokazovanjem za upnika pri pridobitvi predhodne odredbe.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja – napotitev na pravdo – nevložitev tožbe – ustavitev zapuščinskega postopka
Zapustnikovo premoženje je predpostavka zapuščinskega postopka. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da na pravdo napoteni dediči navedene tožbe niso vložili. Pritožnik prav tako ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da zapustnica ni imela (drugega) premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja. Ustavitev postopka je tako pravilna.
Sodišče, ki ureja mejo, mora presoditi, ali je možno mejo urediti na podlagi kriterija močnejše pravice. Šele v primeru, da po skrbno izvedeni dokazni oceni ugotovi, da močnejša pravica ni dokazana, preide na podrejene pravne standarde.
Zakon določa najstrožjo sankcijo za pravne posle, ki bi imeli ekonomsko enak učinek za družbo, kot če bi ta sama pridobivala lastne delnice, kar pa pomeni, da je nično le posojilo (ali drug pravni posel s primerljivim učinkom), ne pa tudi sam posel pridobitve delnic. Tako pridobljene delnice tudi nimajo statusa lastnih delnic, kot ga imajo po določilu 251. člena ZGD-1 delnice, pridobljene s strani tretjih oseb za račun družbe oziroma delnice, ki jih pridobiva odvisna družba ali družba, v kateri ima družba večinski delež.
poprava prijave terjatve - prijava terjatve v tujem jeziku
Bistveno je, da je upnik prejel sklep sodišča, s katerim mu je bilo naloženo, da prijavo popravi tako, da bo sodišče lahko presodilo, ali vsebuje opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka in dokaze o njih ter ali je vložena po zakonitem zastopniku skladno z določbami člena ZGD-1, ali po pooblaščencu v skladu z določbami ZPP.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku na prvi stopnji. Vendar pa to velja le za dejstva, ki bi lahko v primeru resničnosti pripeljala do drugačne odločitve o tožbenem zahtevku.
Matični postopek, v katerem se ugotavlja obstoj terjatve, je pravdni postopek in ne kazenski postopek. Podana mora biti objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ob tem je pomembno tudi to, da v primeru zavarovanja s predhodno odredbo upnik že razpolaga z odločbo domačega sodišča, v primeru izdaje začasne odredbe pa take odločbe sploh še nima, zato morajo biti tudi kriteriji ugotavljanja nevarnosti strožji pri odločanju o začasni odredbi.
ovira za odpust obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti
Po določbi 403. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti, če dolžnik krši omejitev poslovne sposobnosti. Zdravstveno stanje, v katerem se je znašla dolžnica zaradi nesreče, in zatrjevanje v zvezi s plačilom preostanka kupnine nista pomembni okoliščini pri odločanju o odpustu obveznosti.