izvršba na podlagi verodostojne listine - pristop k dolgu - sprememba dolžnika - prehod obveznosti na novega dolžnika
Določilo četrtega odstavka 24. člena ZIZ določa, da se v primeru, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, pod pogoji iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ (če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bil dolg prenesen ali je na drug način prešel nanj) izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Citirano določilo se po gramatikalni razlagi nanaša le na položaj, ko po vložitvi predloga za izvršbo nov dolžnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega dolžnika, ne pa na položaj, ko nov dolžnik vstopi v izvršbo poleg prvotnega dolžnika. Smiselna uporaba citiranega določila v primeru vstopa novega dolžnika v izvršbo poleg obstoječega ni mogoča.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 131, 131/1, 132, 132/1.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina ob upokojitvi
Tožnik je pred upokojitvijo prejemal le minimalno plačo. Odpravnina, obračunana v višini treh povprečnih plač tožnika pred upokojitvijo, bi tako znašala manj od odpravnine, obračunane v višini dveh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za isto obdobje. Zato je toženec na podlagi 1. odstavka 132. člena ZDR dolžan tožniku izplača odpravnino ob upokojitvi v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. V skladu s citirano določbo delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavcev za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.
ZPP člen 274. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZUPJS člen 37.a ZUJF člen 108. ZDavP-2 člen 85.
prepozna tožba - vročitev odločbe
Čeprav je bila izpodbijana odločba toženca (o pravici do varstvenega dodatka) tožnici osebno vročena (s priporočeno pošiljko) dne 28. 1. 2013, je bila tožba, vložena dne 5. 3. 2013, pravočasna. Tožnica je postopala v skladu s pravilnim pravnim poukom na izpodbijani odločbi toženca in tožbo vložila v roku 30 dni od vročitve, saj se šteje, da je bila vročitev opravljena 21. dan od odpreme odločbe, ki je označen na odločbi, ki se vroča z dostavo v hišni predalčnik.
ZRPJZ člen 8, 8/1, 9, 10. ZSPJS člen 3.a, 3.a/3. OZ člen 86, 86/1, 88, 190, 190/1.
vračilo preveč izplačane plače - količnik za določitev osnovne plače - osnovna plača - javni sektor - delna ničnost
Na podlagi 3.a člena ZSPJS je tožeča stranka vložila tožbo za povračilo preveč izplačanega zneska in sicer v višini neto prejetih zneskov plač v spornem obdobju. ZSPJS v 3. odstavku 3. člena prepoveduje, da se javnim uslužbencem določijo plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Zato delodajalci javnega sektorja ne smejo javnim uslužbencem izplačevati višjih plač od zakonsko določenih. V primeru, da so plače izplačane v previsokih zneskih, jih je delodajalec dolžan od javnega uslužbenca s tožbo zahtevati nazaj (3. odstavek 3.a člena ZSPJS). Tako je določba pogodbe o zaposlitvi o določitvi plače, ki javnemu uslužbencu določa višjo od zakonsko določene plače, nična, saj nasprotuje prisilnim predpisom. Gre za delno ničnost pogodbe o zaposlitvi po 88. členi v zvezi s 1. odstavkom 86. člena OZ, posledice ničnosti pa so, da mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe (1. odstavek 87. člena OZ).
Ker je toženka neupravičeno pridobila razliko v plači med plačo, ki ji po zakonu, predpisih in drugih aktih, izdanih na podlagi zakona, pripada in plačo, ki temelji na ničnem določilu pogodbe o zaposlitvi, mora to razliko vrniti. Skladno s 1. odstavkom 190. člena OZ je, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, po 3. odstavku istega člena pa obveznost vrnitve nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je obdolženca vabilo na znana naslova, nato pa odredilo prisilna privoda, zagotovilo postopnost ukrepov za zagotovitev obdolženca na sodišču, iz ravnanja obdolženca, ki vabil ne prevzema in ki ni dosegljiv niti policiji, zoper njega pa je pri drugem sodišču razpisana tiralica, pa je razvidno, da se očitno izmika kazenskemu postopku.
Po pravni teoriji, podobno je v sodni praksi, domneve nevarnosti ni mogoče ovreči. Nevarnost se po zakonu domneva in to na absoluten način, brez pravice dolžnika, da izpodbije domnevo z dokazom o nasprotnem. Domneva je neizpodbojna, absolutna (iuris et de iure). Zakonsko domnevo narekuje pravna narava in posamezne značilnosti menice kot vrednostnega papirja (ki so izražene v načelih menične pisnosti ali formalnosti, menične inkorporacije, fiksne menične obveznosti, menične strogosti, samostojne obveznosti) in dejstvo, da dolžnik plačilu takšne obveznosti ugovarja.
Izkušnje so pokazale, da že same te okoliščine začetnega značaja v zadostni meri alarmirajo nevarnost pred potencialno, skoraj neizogibno nevarnostjo, ki jo prinašajo, pa bi bilo neprimerno zahtevati od upnika, da poleg njihovega obstoja dokazuje tudi to, da je nevarnost v njegovi konkretni zadevi zares prisotna. Dolžnik mora že ob izdaji menice upniku računati z olajšanim dokazovanjem za upnika pri pridobitvi predhodne odredbe.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079011
SPZ člen 49, 141, 143. ZTLR člen 33. ZZZDR člen 51. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe – originalna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – sporazum o delitvi skupnega premoženja – zemljiškoknjižno dovolilo – vknjižba lastninske pravice – zaznamba črne gradnje – lastninska pravica v pričakovanju – priposestvovanje – pridobitev hipoteke z odločbo sodišča – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožnica in razvezani zakonec sta glede sporne nepremičnine sklenila pravni posel (sporazum o delitvi skupnega premoženja), ki izkazuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo tožnici za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožnica pa ima sporne nepremičnine v posesti, zato so določena stvarno pravna upravičenja s sklenitvijo pogodbe prešla na tožnico, s čimer je tožnica izkazala stvarno pravna upravičenja, ki preprečujejo izvršbo. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
ZIZ člen 9, 9/1, 17, 107, 107/2, 120, 120/3. OZ člen 317.
tek zamudnih obresti - izvršilni naslov - prenos terjatve v izterjavo - pobot terjatve - zapadlost terjatve, ki se uveljavlja v pobot - rubež terjatve
Pravnomočni sklep o prenosu v izterjavo ni izvršilni naslov za izterjavo terjatve v obravnavani zadevi in z njim ni mogoče prenesti na upnika glede teka zakonskih zamudnih obresti več, kot je opredeljeno v izvršilnem naslovu, v katerem je o terjatvi odločeno. Glede razlage izvršilnih naslovov, v katerih je v izreku zapisano, da tečejo zakonske zamudne obresti „do plačila“ je v sodni praksi zavzeto stališče, da odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da obresti po zakonsko določeni obrestni meri nujno vselej dobesedno tečejo „do plačila“, pač pa, da to pomeni „do prenehanja obveznosti“.
Dolžnik ne more uveljavljati v pobot terjatve, če je njegova terjatev zapadla šele po tem, ko je nekdo tretji z rubežem segel na upnikovo terjatev proti njemu.
netipično zavarovalno razmerje premoženjskega prava - sistem odločanja - pravila Sklada obrtnikov in podjetnikov - polica naložbenega zavarovanja - objava sprememb pravil
Spornega pravnega razmerja ni mogoče opredeliti kot klasično zavarovalno razmerje premoženjskega prava. Posledično tudi ne pridejo v poštev pravila pogodbenega obligacijskega prava, ampak sistem odločanja z višino v najvišjem organu, kot ga določajo pravila.
neposredno izvršljiv notarski zapis - dokazovanje zapadlosti terjatve - izterjava obrokov
Tretji odstavek 20.a člena ZIZ se uporablja le v primeru, če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je naveden v notarskem zapisu. Pri obrokih, ki so zapadli v plačilo do dneva vložitve predloga za izvršbo, pa gre za terjatev, ki je odvisna od poteka roka. Zato upniku ni potrebno dokazovati zapadlosti terjatve z dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolga dolžniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075498
OZ člen 168, 168/1, 395, 395/3. ZZZDR člen 56, 56/2.
pasivna legitimacija - nujno sosporništvo - solidarna obveznost zakoncev za obveznost iz skupnega premoženja - skupno premoženje - izgubljeni dobiček
Zakonca solidarno odgovarjata za obveznost iz skupnega premoženja. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kateregakoli dolžnika, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Navedeno tako velja tudi za primere terjatev, ki izvirajo iz skupnega premoženja zakoncev, zato zakonca nista nujna sospornika.
zdravljenje brez privolitve – prisilna hospitalizacija
Pritožbeno sodišče glede prošnje udeleženke za ponovno obravnavo in drugačno obliko obravnave v pritožbi opozarja, da jo je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu opozorilo na upravičenja po 69. členu ZDZdr, to je da se zadržana oseba lahko premesti v varovani oddelek ali odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, če so izpolnjeni pogoji po ZDZdr, ne glede na sodno odločitev.
Merilo za presojo, ali je določen vzrok pričakovan oziroma, ali je bilo določen dogodek mogoče preprečiti in odvrniti, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. To je pravni standard, ki ga sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Prevoznik je lahko oproščen odgovornosti za dogodek, ki ga s skrajno, glede na okoliščine potrebno in pokazano skrbnostjo in z vsemi razumnimi in stroki primernimi ukrepi, ni mogel odvrniti niti preprečiti njegovih škodljivih posledic. Kakšna skrbnost je potrebna za izognitev tatvinam, je odvisno od verjetnosti, da bo do tatvine prišlo.
zaupanje otrok v varstvo in vzgojo – razpad zunajzakonske skupnosti – skupno gospodinjstvo – določitev stikov – preživnina – otroški dodatek
Odločitev o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo je potrebna, če starša ne bosta več živela skupaj.
V finančnem stanju, kakršno je v obravnavani zadevi, je otroški dodatek korektiv slabega premoženjskega stanja in ga je zato treba upoštevati pri odmeri preživnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0063551
ZPP člen 182, 182/3. ZGD-1 člen 498, 498/1, 499, 499/1. ZFPPIPP člen 14.
posojilo družbi namesto lastnega kapitala – vračilo posojila – gospodarska kriza podjetja – izvedenec finančno ekonomske stroke – eventualna kumulacija – sprememba tožbe
Ker sta bila že uvodoma s tožbo postavljena dva tožbena predloga – izpodbojni, podrejeno pa dajatveni (t. i. eventualna kumulacija) – za katera je tožeča stranka ponudila tudi ustrezno trditveno in dokazno podlago, o spremembi istovetnosti ne moremo govoriti.
Ali je tožena stranka (družbenik) dala tožnici posojila v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lasten kapital, je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo s pomočjo meril, ki kažejo na gospodarsko krizo podjetja – to so merila, ki jih v svojem 14. členu določa ZFPPIPP.
Verjeten obstoj terjatve v sporih zaradi motenja posesti je izkazan, če tožnik oz. predlagatelj začasne odredbe verjetno izkaže, da je upravičen do posestnega varstva določene vsebine.
S predlagano začasno odredbo tožnik ni zahteval lastnega električnega priključka, temveč zgolj takšno ravnanje oz. opustitve toženk, ki bi zagotovile dobavo električne energije v njegovo stanovanje v zgornji etaži hiše na enak način, kot je potekala, preden je prišlo do odklopa s strani dobavitelja električne energije. Presojati je zato potrebno vsa ravnanja oz. opustitve toženk skupaj kot celoto, ne vsako posebej.
dokazovanje insolventnosti - predlog za začetek stečajnega postopka – dokazno breme - razjasnjevalna dolžnost sodišča
V primeru, da predlagateljica vloži predlog za začetek stečajnega postopka, ki ne temelji na kateri od v zakonu določenih domnev in poda pomanjkljive trditve in dokaze o obstoju insolventnosti, mora računati, da sodišče ne bo ravnalo tako, kot je to naredilo v primeru prava neuke stranke v zadevi, na katero se sklicuje predlagateljica, in da je sodišče (po tem, ko je vložila le z nekaj stavki utemeljen predlog za začetek stečajnega postopka) ne bo pozivalo, da ustrezno dopolni svoje nepopolne navedbe in predloži manjkajoče dokaze.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 53, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 80, 212.
procesna legitimacija - sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe - sprememba osebe - obstoj procesnih predpostavk - razpravno načelo - izvršilni naslov - sporazum o zavarovanju terjatve - opredelitev terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme
Materialnopravno nepravilno je izhodišče, da sprememba pravnoorganizacijske oblike povzroči prenehanje družbe in nastanek nove, torej da gre pri spremembi pravnoorganizacijske oblike za spremembo osebe. Sprememba pravnoorganizacijske oblike (formalno statusno preoblikovanje) pomeni, da gospodarska družba, ki se preoblikuje, po izvedenem postopku preoblikovanja obstaja v pravnoorganizacijski obliki, ki ni enaka pravnoorganizacijski obliki, v kateri je obstajala pred tem, spremembe pa niso usmerjene v premoženjsko (materialno) strukturo.
Zgolj uveljavljanje, da upnik ni predložil vseh dodatkov h kreditni pogodbi in ni izkazal, kaj je bilo med strankama dejansko dogovorjeno, je pravno neupoštevno, saj je trditveno in dokazno breme, da bi z dodatkom k pogodbi stranki določili novo terjatev oziroma da bi se spremenila glavnica ali obresti in da bi s tem prenehal oziroma bil spremenjen prvotni izvršilni naslov, na strani dolžnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek, ki ga je stečajni upravitelj v stečajnem postopku priznal, saj je tožeči stranki prenehal pravni interes za vodenje spora o priznani terjatvi. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima učinek pravnomočne odločbe.
Navedba sredstva izvršbe ni nujna sestavina predloga za začasno dodelitev otrok in začasno ureditev stikov. Takšna razlaga (argument teleološke redukcije) pa ne velja glede predloga za začasno ureditev preživninskih razmerij.