Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 44, 44/3, 44/3-2. ZGD-1 člen 390, 391, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 502, 502/1. ZSReg člen 10, 10/1.
predlog za izbris družbenika - vpis spremembe družbenika zaradi izključitve - družbena pogodba
Iz skupščinskega sklepa subjekta vpisa izhaja, da je bil družbenik J. M. izključen iz družbe, na podlagi predhodno izvedenega postopka, kot je predpisan v Pogodbi o ustanovitvi. Registrsko sodišče preizkuša predlog za vpis spremembe družbenika zaradi izključitve le v tem obsegu. Zato so pritožbene trditve, da v skupščinskem sklepu ni izkazano, da bi družbenik storil kršitev, zaradi katere je bil izključen, za odločitev o pritožbi nepomembne.V kolikor družbenik ni soglašal s skupščinskim sklepom, bi ga moral izpodbijati v rednem sodnem postopku.
izvršilni stroški – stroški ugovora tretjega – smiselna uporaba določb ZPP v postopku izvršbe
Pravno podlago za odločanje o stroških tretjega v izvršilnem postopku ne predstavljata določbi 154. in 160. člena ZPP, temveč določba šestega odstavka 38. člena ZIZ.
Tretji v okviru ugovora tretjega nima samo trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja pravice, ki preprečuje izvršbo, temveč tudi glede izvršilnih stroškov. V ugovoru ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na neutemeljenost tako nastalih stroškov.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0022726
OZ člen 86.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe v ZK – dogovor o skupni gradnji – pravica do zasebne lastnine v povezavi s pričakovanimi pravicami – dobrovernost pri prenosu lastninske pravice – pravni posel v nasprotju z javnim redom in moralo
Podaritev nepremičnine, ki je v (so)lasti tretje osebe, z namenom izigravanja lastninskih upravičencev, predstavlja pravni posel v nasprotju z javnim redom in moralo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0069616
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
spor majhne vrednosti - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja - vzročna zveza
tovorno vozilo je dne ob vzvratni vožnji na dvorišče tožničinega objekta trčilo ob drsna vrata, vendar se ob tem dogodku drsna vrata niso poškodovala, temveč je bila ograja na drsnih vratih poškodovana že prej. Glede na takšne dejanske ugotovitve je zaključiti, da vtoževana škoda ni nastala pri uporabi obravnavanega motornega vozila, kar utemeljuje sklep, da tožbeni zahtevek za povračilo te škode na podlagi objektivne odškodninske odgovornosti ni utemeljen.
leasing pogodba – odstop od pogodbe – prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti – renditni donos – opcija odkupa
Ni mogoče slediti stališču, po katerem lahko upnik prerekane terjatve v pravdi na ugotovitev prerekane terjatve navaja le tista dejstva in predlaga le tiste dokaze, kot jih je navajal in priložil prijavi terjatve v stečajnem postopku.
Interes lizingodajalca je zgolj na finančnem področju - lizingojemalcu denarno omogočiti nakup predmeta lizinga, s tem, da za plačani predmet lizinga doseže ustrezno visoko najemnino (v obliki anuitet). Za uporabo nepremičnin lizingojemalec plačuje dogovorjene obroke, po izteku pogodbe pa se s plačilom zadnjega obroka oziroma odkupne opcije lastništvo prenese nanj.
Izraz „renditni donos“ se v lizing pogodbah uporablja kot merilo oziroma osnova za določitev vrednosti nepremičnin, ki jih lizingodajalec bodisi proda, ali pa odda v finančni lizing oziroma najem, upoštevajoč, da so bile nepremičnine ves čas trajanja lizinga v najemu pri tretji osebi. Pogodbeno določilo ni niti nejasno, niti nedoločno ali nedoločljivo, zaradi česar bi ga bilo potrebno šteti za nično. Tudi, če OZ takšne klavzule ne pozna, to ni razlog za ničnost pogodbenega določila.
V konkretnem postopku nepravdno sodišče odloča o določitvi pripadajočega zemljišča k drugim stavbam. Predlagatelja bosta torej svoje interese lahko uveljavila v nepravdnem postopku, v katerem nastopata kot predlagatelja in odločanje o pripadajočem zemljišču v konkretni zadevi v tej fazi postopka interesa predlagateljev ne ogroža.
V obravnavanem primeru ni sporno, da se je tožnik poškodoval 13. 7. 2008 na košarkaškem igrišču pri UKC..., da zavarovanec toženke za izvajanje športnih dejavnosti kot dela rehabilitacije nudi uporabo obravnavanega košarkarskega igrišča. Na njem je tožnik opravljal v skladu z navodili zdravnika rekreacijo kot del psihiatričnega zdravljenja, in kar je tudi šteti kot izvajanje bolnišnične dejavnosti. Zato je soglašati zaključkom sodišča prve stopnje, da je podana pasivna legitimacija toženke po polici št... z dne 21. 7. 2008 ter zavrača nasprotne pritožbene navedbe toženke o neobstoju njene pasivne legitimacije.
Da pa bi prvostopno sodišče v tej pravdi, v kateri se vtožuje sklenitev pravnega posla, moralo še presojati ali ima tožeča stranka status kmeta (24. člen ZKZ) in ali je predkupni upravičenec (23. člen ZKZ), so neutemeljena izvajanja pritožbe. Vprašanje ali ima tožeča stranka status kmeta in ali je predkupni upravičenec, je namreč v domeni pristojne upravne enote v postopku odobritve pravnega posla (22. člen ZKZ).
Upnik lahko nevarnost izkazuje tudi s subjektivnimi okoliščinami, ki obstoje na strani dolžnika. Praviloma je pogoj za izdajo predhodne odredbe izkaz objektivne nevarnosti, da bo bodoča izvršba resno ogrožena zaradi slabega premoženjskega položaja dolžnika. Vendar lahko upnik dokazuje obstoj nevarnosti kot predpostavko za izdajo predhodne odredbe tudi z navedbami glede ravnanja samega dolžnika kot je npr. izmikanje plačilu, skrivanje, izigravanje.
Če na stavbi, ki je v solastnini več oseb, ni niti zemljiškoknjižne niti dejanske etažne lastnine, je določitev upravnika posel izrednega upravljanja, za katerega je potrebno soglasje vseh solastnikov. Če določitev upravnika ni obvezna, je po naravi stvari za njegovo določitev potrebno soglasje vseh solastnikov in manjšinskega solastnika k sklenitvi pogodbe o upravljanju ni mogoče prisiliti.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 240, 264, 264/2.
predhodna odredba – začetek stečajnega postopka – ločitvena pravica – pogojna zastavna pravica – prenehanje zastavne pravice
S predhodno odredbo upnik pridobi samo pogojno zastavno pravico.
Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanja katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha.
zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenci za vložitev zahteve – zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti pred sodiščem prve stopnje
Zagovornik obsojenca, čeprav je procesni udeleženec, zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti zoper tiste pravnomočne odločbe, ki posegajo izključno v njegove (zagovornikove) pravice in interese.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0006156
ZIZ člen 62. ZM člen 29.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menično poroštvo - menična izjava
V obravnavani zadevi gre za postopek, ki se v pravdi nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj in se v pravdnem postopku odloča o zahtevku in stroških. Predmet obravnavanega postopka torej ni odločanje o dovoljenosti izvršbe in določitvi izvršitelja.
umik tožbe - zahteva za povrnitev stroškov po napačni pravni podlagi
Tudi če bi tožena stranka stroške priglasila samo po ZOdvT, njene zahteve sodišče prve stopnje ne bi smelo zavrniti, ampak bi moralo odločati o njeni utemeljenosti, saj je zahtevek povsem jasno opredeljen, iz listin v sodnem spisu pa je mogoče brez težav ugotoviti, katera potrebna dejanja oziroma storitve so bile za toženo stranko v predmetnem postopku opravljene. Gre za pravilno uporabo materialnega prava in sklicevanje stranke na napačno pravno podlago ob sklepčnem zahtevku ne more biti razlog za njegovo zavrnitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - IGRE NA SREČO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078232
URS člen 26. ZIS člen 3.
igre na srečo - prirejanje športnih stav - omejevanje konkurence - odškodninska odgovornost države
Zakonski monopol na področju prirejanja športnih stav je določen s ciljem visokega varstva potrošnikov, preprečevanja goljufij, preprečevanja čezmerne porabe in boja zoper zasvojenost. Tožena stranka je uspela dokazati, da število ponudnikov omejuje zato, da se državi omogoči opravljanje učinkovitega nadzora in usmerjanja te dejavnosti v nadzorovane okvire zaradi varstva potrošnikov pred goljufijami gospodarskih subjektov.
vmesna sodba – zastaranje – začetek teka zastaranja – določitev višine tožbenega zahtevka – ocena škode - splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti
Škoda je znana, ko oškodovanec zbere vse elemente, da lahko določi višino odškodninskega zahtevka. V primeru, da sam ne pozna vrednosti stvari oziroma popravila, je ta pogoj izpolnjen, ko vrednost škode oceni strokovnjak. Subjektivni zastaralni rok torej začne teči takrat, ko oškodovanec razpolaga z zadostnimi podatki, da lahko določi višino tožbenega zahtevka.
sklep o rubežu terjatve - rubež terjatve – ugovor – dolžnikov dolžnik - pravni interes – pravica do pritožbe
Ne s sklepom o rubežu terjatve ne s kasnejšim sklepom o prenosu terjatve v izterjavo, če je ta izdan, ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika in še manj pa je dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Gre le za rubež terjatve ter nato prenos te terjatve v izterjavo in torej takšna sklepa v ničemer ne posegata v pravice dolžnikovega dolžnika, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša.
Toženca bi morala, če bi želela izpodbiti dejstvo pravilne vročitve, ki ga izkazuje vročilnica, dokazati, da se podpis na njej ne ujema s podpisi oseb v odvetniški pisarni, česar pa zgolj z zaslišanjem zaposlenih treh oseb ne moreta izkazati. Še posebej, ker se omenjeni podpis ne razlikuje od siceršnjih podpisov na povratnicah v zvezi z listinami, ki jih je tožena stranka nesporno prejela.
Zanemarljiv delež znižanja zahtevka po oceni pritožbenega sodišča ni vplival na končni uspeh strank v postopku, kot ga je izračunalo sodišče prve stopnje.
ZZZPB člen 5, 5/2. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 3, 3/2.
posredovanje dela – aktivna legitimacija agencije za posredovanje dela - koncesija za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom – koncesijsko razmerje – koncesijska dajatev
Nobene ovire ni, da tožeča stranka kot organizacija za posredovanje dela študentov in dijakov obračuna in izstavi delodajalcu račun za delo skupaj z dajatvami, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki. Materialno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je K. edina materialno pravno upravičena od tožene stranke terjati plačilo, ker je ona tista, ki je opravila delo pri toženi stranki.
Tožeča stranka je za opravljeno storitev posredovanja upravičena oziroma dolžna toženi stranki obračunati koncesijsko dajatev, ne glede na to, ali je K. za opravljeno delo že prejela plačilo.