povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – compensatio lucri cum damno
Kot samostojna kulturna delavka tožnica vtožuje izpadli zaslužek in izgubljeni dobiček. V primeru, da dokaže, da bi v času bolniške prejela zneske od rednih poslovnih strank, ji gre odškodnina za izgubljeni zaslužek. Pred tem pa bo tudi treba ugotoviti, ali je bila socialno zavarovana in ali je v času bolniške prejemala dohodke in nadomestila bolniškega staleža (compensatio lucri cum damno).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059988
ZASP člen 146, 146/1, 147, 147-1, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/3, 156, 176. ZPP člen 324. ZOdvT tarifna številka 3100.
plačilo nadomestila za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – repertoar varovanih del – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba tarife – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka (kolektivna organizacija) je na podlagi samega zakona upravičena upravljati z malimi avtorskimi pravicami in to tudi brez pogodbe z avtorjem.
V repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela domačih in tujih avtorjev.
Dokazno breme, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, je na toženi stranki (uporabniku).
Za preizkus stroškovne odločitve ni potrebno, da so posamezne postavke navedene v obrazložitvi odločitve, temveč zadošča, da pritožbeno sodišče (in stranke) lahko izpodbijano stroškovno odločitev preizkusi(jo) na podlagi podatkov, ki so v spisu – t.j. stroškovnika
začasna odredba o stikih - dodelitev otrok v vzgojo in varstvo
Pri izdaji začasne odredbe, ko se začasno odloča o stikih, je treba posebej v ugovornem postopku izvesti dokaze, na podlagi katerih bo mogoča ugotovitev, da je začasna odredba o ureditvi stikov nujno potrebna zaradi zavarovanja koristi in potreb otroka.
izpodbojna tožba – materialno procesno vodstvo – spor majhne vrednosti – medsebojno zapiranje obveznosti
Iz vsebine pogodb o prevzemu dolga in navedb upravitelja v otvoritvenem poročilu izhaja, da je stečajni dolžnik dolg prevzel in poravnal v okviru medsebojnega zapiranja terjatev tožeče stranke in stečajnega dolžnika tako, da je ob tem prenehal tudi dolg stečajnega dolžnika do tožeče stranke. Sodišče je zato pravilno presodilo, da objektivni pogoj izpodbojnosti ni podan, saj se je z izpodbijanimi dejanji sicer zmanjšalo premoženje stečajnega dolžnika, hkrati pa so se v enaki višini znižale njegove obveznosti do tožeče stranke, kar pomeni, da je čista vrednost njegovega premoženja ostala enaka.
Sodišče prve stopnje z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi tožeča stranka na podlagi njegovega poziva dodala trditveno podlago za uporabo drugega materialno pravnega določila
povrnitev pravdnih stroškov – obravnavanje stroškovnika na naroku za glavno obravnavo – odločanje o povrnitvi stroškov
O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja, zato pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev pravil postopka, ker stroškovnika drugo tožene stranke na naroku za glavno obravnavo ni obravnavalo.
Načelo pogodbene discipline udeležencem obligacijskega razmerja nalaga dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.
ZSReg člen 33, 36, 36/1, 36/3. ZGD-1 člen 332, 332/3.
postopek prisilne poravnave - sprememba osnovnega kapitala - sprememba statuta - učinkovanje vpisa spremembe statuta
Skladno s prvim odstavkom 199. člena ZFPPIPP sklep upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala začne veljati z dnem, ko postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen. To pa ne velja za spremembo statuta. Po tretjem odstavku 332. člena ZGD-1 sprememba statuta začne veljati z vpisom v sodni register, torej z datumom izdaje sklepa registrskega sodišča o vpisu sprememb statuta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074655
ZPP člen 185. ZPSPP člen 11.
ničnost najemne pogodbe – lastninska pravica na poslovnem prostoru – sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje svojo odločitev, da je najemna pogodba nična, utemeljuje na določbi 11. člena ZPSPP. Ta določa, da lahko občani oddajajo v najem poslovne stavbe oziroma poslovne prostore, če imajo na njih lahko lastninsko pravico. Iz navedene določbe ne izhaja, da bi najemodajalec moral biti lastnik poslovnega prostora. Navedeno je le, da mora obstajati možnost, da na poslovnem prostoru takšno pravico pridobi.
Besedna zveza „dokončna ureditev razmerja med strankama“ se nanaša le na sporno razmerje, ki izhaja iz dejanske in pravne podlage prvotnega tožbenega zahtevka, ne pa tudi na morebitna druga sporna razmerja med strankama.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – obstoj zunajzakonske skupnosti – dejansko vprašanje - stranka, katere pravica je manj verjetna
Spor o obstoju zunajzakonske skupnosti predstavlja dejansko in ne pravno vprašanje, kar narekuje prekinitev postopka in napotitev na pravdo.
Na pravdo se napoti osebo, ki zatrjuje, da je z zapustnikom živela v zunajzakonski skupnosti.
Napačna napotitev na pravdo dedičev, ki takšno skupnost priznavajo, ni ovira, da na pravdo napoteni dedič ne bi mogel pravilno oblikovati tožbe in sicer tako, da te osebe zajame na pasivni strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059995
ZPP člen 285, 318, 318/4. OZ člen 243. 243/1, 633, 633/1.
odškodnina – kršitev pogodbene obveznosti – sklepčnost tožbe – obravnava nasprotne tožbe v ločenem postopku – pripravljalna vloga v prvotni zadevi – materialno procesno vodstvo – ugovor nesklepčnosti nasprotne stranke – nepremoženjska škoda
Nasprotno tožbo je sodišče prve stopnje vpisalo kot novo tožbo in jo obravnava v ločenem (obravnavanem) postopku. Pripravljalna vloga, na katero se sklicuje pritožnica, je bila vložena v prvotni zadevi s strani takratne toženke, zato se na navedbe, vsebovane v tej vlogi, tožnica ne more sklicevati.
Ker je tožena stranka na pomanjkljivost in presplošno trditev tožeče opozorila z odgovorom na nasprotno tožbo, sodišče tožeči stranki tudi ni bilo dolžno nuditi posebnega materialno procesnega vodstva.
Zgolj na podlagi jezikovne razlage prvega odstavka 243. člena OZ ni mogoče v celoti izključiti možnosti povračila nepremoženjske škode, če ta nastane zaradi kršitve pogodbene obveznosti in se odraža v eni izmed pojavnih oblik, ki jih ureja OZ.
Odvetnik mora predložiti pooblastilo, saj odločba v postopku brezplačne pravne pomoči za zastopanje ne zadošča.
Ker odvetnik iz objektivnih razlogov ni uspel pridobiti posebnega pooblastila ali odobritve stranke za opravljena pravdna dejanja, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe v nasprotju z ustavno pravico do pravnega sredstva in z načelom poštenega sojenja.
S smrtjo obdarjenke je odpadel nagib daritve, ki je imel pomen kavze in je s tem postal del pravne podlage darilne pogodbe. Kasneje odpadla pravna podlaga daritve ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe po samem zakonu.
Tožbeni zahtevek na vrnitev darila bi bil lahko utemeljen le, če bi tožnik trdil in izkazal, da mu je po sklenitvi darilne pogodbe zmanjkalo osnovnih sredstev za preživljanje in da teh sredstev tudi nima oseba, ki ga je (po zakonu) dolžna preživljati.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – vsebina napotitvenega sklepa
Prekinitev postopka in napotitev na pravdo je potrebna le, če gre za spor med dediči, ne pa med dediči in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.
Stranke zapuščinskega postopka oziroma na pravdo napoteni dediči niso vezani na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato lahko tožbeni zahtevek lahko postavijo tudi glede dejstev, ki v njem še niso bila zajeta.
V postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL morajo biti kot nasprotni udeleženci vedno navedeni vsi zemljiškoknjižni lastniki zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče, ter občina; vsi zemljiškoknjižni lastniki stavbe pa le, če predlog vloži občina ali zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče.
izpodbijanje pravnih dejanj - izvršena plačila po sklepu o izvršbi
Da bi bilo izpodbijanje uspešno, bi moral tožnik dokazati, da je bil zaradi opustitve obsojen na izpolnitev neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica, po rednem teku postopka, ni bila nujna. To pomeni, da bi moral izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno premoženjsko pravico. V obravnavanem primeru tega ni izkazal. Neposredna pravna posledica (učinek) opustitve prostovoljnega plačila je bil zgolj to, da se tožnikovo premoženje ni zmanjšalo.
izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – pripombe na izvedensko mnenje – odprava nasprotij in pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pristranskost sodnika – materialno procesno vodstvo – načelo ekonomičnosti – izločitev izvedenca – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Glede na to, da je tožeča stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, ki so podkrepljene z ugotovitvami izven pravde angažiranega izvedenca, bi moralo sodišče, da bi sploh lahko obravnavalo pripombe tožeče stranke, kljub njenemu nasprotovanju od izvedenca zahtevati pojasnila – dopolnitev mnenja.
Stranka mora dokaz predlagati, izvedba dokaza pa je v pristojnosti sodišča, ki vodi dokazovanje. Potem, ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v členih 251 do 254 ZPP. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben predlog strank.
Utemeljenost tožnikovega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali bi zdravstveno osebje ob premestitvi tožnika iz bolnišnice v G. in tekom nadaljnjega zdravljenja moralo posumiti na dodatne poškodbe in opraviti dodatne preiskave, da bi se zlom prvega ledvenega vretenca pravočasno odkril in zdravil.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DENACIONALIZACIJA
VSL0078508
ZPVAS člen 1. ZZK-1 člen 243.
izbris vknjižbe lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice – nacionalizacija nepremičnin agrarnih skupnosti – odločba o denacionalizaciji – ničnost upravne odločbe – neveljavnost odločbe
Da bi bila odločba o denacionalizaciji razveljavljena, odpravljena, razglašena za nično tožeča stranka ne zatrjuje. Pravnomočnost oz. dokončnost upravnih odločb se zagotavlja v sistemu pravnih sredstev, predpisanem z ZUP. Sklicevanje na ničnost upravne odločbe, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis, ne zadošča.
Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je notarka pred izdajo notarskega zapisa ravnala skrbno in preverjala vsebino in obseg pooblastila. Notarka je ravnala dovolj skrbno tudi zato, ker je pred izdajo notarskega zapisa v telefonskem razgovoru s tožnikom osebno in neposredno preverjala veljavnost pooblastila in pomisleke, ki jih je imela v zvezi z njim. Pri tem se je prepričala, da tožnik pooblastila ne preklicuje, zato ni imela razlogov za drugačno ravnanje oziroma za odklonitev notarske storitve.