začasna odredba o stikih - dodelitev otrok v vzgojo in varstvo
Pri izdaji začasne odredbe, ko se začasno odloča o stikih, je treba posebej v ugovornem postopku izvesti dokaze, na podlagi katerih bo mogoča ugotovitev, da je začasna odredba o ureditvi stikov nujno potrebna zaradi zavarovanja koristi in potreb otroka.
izpodbojna tožba – materialno procesno vodstvo – spor majhne vrednosti – medsebojno zapiranje obveznosti
Iz vsebine pogodb o prevzemu dolga in navedb upravitelja v otvoritvenem poročilu izhaja, da je stečajni dolžnik dolg prevzel in poravnal v okviru medsebojnega zapiranja terjatev tožeče stranke in stečajnega dolžnika tako, da je ob tem prenehal tudi dolg stečajnega dolžnika do tožeče stranke. Sodišče je zato pravilno presodilo, da objektivni pogoj izpodbojnosti ni podan, saj se je z izpodbijanimi dejanji sicer zmanjšalo premoženje stečajnega dolžnika, hkrati pa so se v enaki višini znižale njegove obveznosti do tožeče stranke, kar pomeni, da je čista vrednost njegovega premoženja ostala enaka.
Sodišče prve stopnje z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi tožeča stranka na podlagi njegovega poziva dodala trditveno podlago za uporabo drugega materialno pravnega določila
nesreča pri delu - objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – delo na višini - oprostitev odgovornosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine
Opaženje preklade, pri čemer se je tožnik poškodoval, predstavlja nevarno dejavnost, saj je šlo za delo na višini in na nedograjeni opažni plošči, kar predstavlja okoliščino s povečano nevarnostjo za poškodbo delavcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059995
ZPP člen 285, 318, 318/4. OZ člen 243. 243/1, 633, 633/1.
odškodnina – kršitev pogodbene obveznosti – sklepčnost tožbe – obravnava nasprotne tožbe v ločenem postopku – pripravljalna vloga v prvotni zadevi – materialno procesno vodstvo – ugovor nesklepčnosti nasprotne stranke – nepremoženjska škoda
Nasprotno tožbo je sodišče prve stopnje vpisalo kot novo tožbo in jo obravnava v ločenem (obravnavanem) postopku. Pripravljalna vloga, na katero se sklicuje pritožnica, je bila vložena v prvotni zadevi s strani takratne toženke, zato se na navedbe, vsebovane v tej vlogi, tožnica ne more sklicevati.
Ker je tožena stranka na pomanjkljivost in presplošno trditev tožeče opozorila z odgovorom na nasprotno tožbo, sodišče tožeči stranki tudi ni bilo dolžno nuditi posebnega materialno procesnega vodstva.
Zgolj na podlagi jezikovne razlage prvega odstavka 243. člena OZ ni mogoče v celoti izključiti možnosti povračila nepremoženjske škode, če ta nastane zaradi kršitve pogodbene obveznosti in se odraža v eni izmed pojavnih oblik, ki jih ureja OZ.
ZGD-1 člen 91, 106, 106/1, 107, 107/3, 117, 117/2. ZSReg člen 17, 17/1, 17/2, 31, 31/1, 31/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odpoved družbene pogodbe - odrek vodenju poslov
Določba 106. člena ZGD-1 je kogentna in družbenik ne more pogodbe odpovedati drugače, kot le ob koncu poslovnega leta. Poslovno leto pa je lahko različno od koledarskega. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo zakonskega dneva, s katerim je pogodba odpovedana po prvem odstavku 106. člena ZGD-1, pač pa je nekritično sledilo predlogu „izstopajoče“ družbenice D. S. za njen izbris iz sodnega registra.
Družbenik, ki se odreka vodenju poslov, mora o tem obvestiti preostale družbenike. Le tako njegova odpoved vodenju poslov proti družbi sploh lahko učinkuje.
pomoč prava neuki stranki – zamuda naroka - ustne izjave zunaj naroka
V postopku v gospodarskih sporih stranke ne morejo dajati ustnih izjav zunaj naroka na zapisnik. Dolžnost sodišča opozarjati laično stranko katera pravdna dejanja lahko opravi, je tako vezana na delo sodišča na naroku.
ZASP -B člen 26. ZASP člen 158, 158/1, 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 227, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev glasbe
V primeru, ko prenos pravice za uporabo avtorskih del ni pogodbeno urejen, je plačilo avtorskega honorarja oziroma polog zneska, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija, pogoj za pridobitev ustrezne materialne avtorske pravice.
izpraznitev in izročitev stanovanja - potek najemne pogodbe
Napačno je stališče pritožbe, da je na podlagi tedaj veljavnega ZTLR tožena stranka pridobila lastninsko pravico na stanovanju s tem, ko je z vlaganji v nepremičnino bistveno povečala njeno uporabno vrednost.
OZ člen 312. ZIZ člen 38, 38/6, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 337, 337/3.
pobotni ugovor - ugovor prenehanja terjatve - stroški ugovornega postopka - (delno) neutemeljeno sprožen postopek
Ugovor pobota (procesni pobot) je omejen le na pravdni postopek in to zgolj na del, ki teče pred sodiščem prve stopnje. Iz določbe tretjega odstavka 337. člena ZPP, ki določa, da se ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ne more uveljavljati v pritožbi, je zaključiti, da je ugovor pobota v pravdnem postopku časovno omejen le do konca glavne obravnave, zato ni več možen v postopku na drugi stopnji in tem manj v izvršilnem postopku, ki sledi pravdnemu.
Po oceni pritožbenega sodišča pa je v obravnavanem primeru pobotni ugovor dolžnika upoštevati kot ugovor prenehanja terjatve v smislu 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.
uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – nedobroverna posest – primerljivo zemljišče – javno dobro – metoda izračuna uporabnine
Pri presoji primernosti metode izračuna uporabnine je odločilno, da primerljivo zemljišče ni zemljišče, ki se oddaja v najem na trgu (ki se torej oddaja po t. i. tržni najemnini), ampak zemljišče, ki je javno dobro v upravljanju občine (torej s takim statusom, kot ga ima sporno zemljišče). Cene najemnin/uporabnin za zemljišča v upravljanju občin se ne oblikujejo prosto na trgu glede na ponudbo in povpraševanje, zato povprečna tržna najemnina ni primerna podlaga za določanje uporabnine v konkretnem primeru.
ZSReg člen 33, 36, 36/1, 36/3. ZGD-1 člen 332, 332/3.
postopek prisilne poravnave - sprememba osnovnega kapitala - sprememba statuta - učinkovanje vpisa spremembe statuta
Skladno s prvim odstavkom 199. člena ZFPPIPP sklep upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala začne veljati z dnem, ko postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen. To pa ne velja za spremembo statuta. Po tretjem odstavku 332. člena ZGD-1 sprememba statuta začne veljati z vpisom v sodni register, torej z datumom izdaje sklepa registrskega sodišča o vpisu sprememb statuta.
dodatni sklep o dedovanju – odstop dednega deleža – pravna narava odstopa – napotitev na pravdo
Izjava o odstopu dednega deleža predstavlja dvostranski pravni posel. Razveljavitev ali preklic izjave je mogoče po pravilih obligacijskega prava, torej sporazumno ali (ob izpolnjenih dodatnih pogojih) v ustreznem postopku. Če sporazuma ni, dedič pa tudi ne vloži tožbe (po napotitvi sodišča), zapuščinsko sodišče odloči upoštevajoč izjavo o odstopu dednega deleža.
obrazloženost odgovora na tožbo - pretep - nepremoženjska škoda - deljena odgovornost
Toženka sicer ni izrecno podala ugovora deljene odgovornosti in zatrjevanj o soprispevku tožnice k nastali škodi, vendar pa je ves čas postopka izrecno zavračala kakršnokoli lastno odgovornost za nastalo tožničino škodo in ni pristajala v morebitni obstoj deljene odgovornosti, zato ni imela interesa izrecno uveljavljati takšnega ugovora. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj deljene odgovornosti, je pač le delno sledilo trditvam toženke.
KZ člen 311, 311/3. ZKP člen 148, 148/1, 164, 164/1, 220, 220/1.
izločitev dokazov - zapisnik o zasegu predmetov
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog zagovornice obtoženca za izločitev dokazov in sicer potrdila in zapisnika o zasegu predmetov in mobilnega telefona in štirih SIM kartic, saj je bil zaseg opravljen na podlagi 220. člena in ob pogojih 148. in 164. člena ZKP, obtoženec pa je zapisnike tudi podpisal in v svojem zagovoru ni trdil, da naj bi bil k temu prisiljen. Iz zapisnikov pa tudi izhaja, da je predmete izročil policistom sam.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074655
ZPP člen 185. ZPSPP člen 11.
ničnost najemne pogodbe – lastninska pravica na poslovnem prostoru – sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje svojo odločitev, da je najemna pogodba nična, utemeljuje na določbi 11. člena ZPSPP. Ta določa, da lahko občani oddajajo v najem poslovne stavbe oziroma poslovne prostore, če imajo na njih lahko lastninsko pravico. Iz navedene določbe ne izhaja, da bi najemodajalec moral biti lastnik poslovnega prostora. Navedeno je le, da mora obstajati možnost, da na poslovnem prostoru takšno pravico pridobi.
Besedna zveza „dokončna ureditev razmerja med strankama“ se nanaša le na sporno razmerje, ki izhaja iz dejanske in pravne podlage prvotnega tožbenega zahtevka, ne pa tudi na morebitna druga sporna razmerja med strankama.
vznemirjanje lastninske pravice – služnost poti – prenehanje služnosti – omejitev služnosti – odločanje v mejah tožbenega zahtevka – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost služnosti – bistveno spremenjene okoliščine – opis prostorskih meja stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ko je namesto zahtevane ukinitve služnosti to zgolj omejilo.
Kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, je treba v izreku sodbe natančno opisati prostorske meje stvarne služnosti.
Utemeljenost tožnikovega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali bi zdravstveno osebje ob premestitvi tožnika iz bolnišnice v G. in tekom nadaljnjega zdravljenja moralo posumiti na dodatne poškodbe in opraviti dodatne preiskave, da bi se zlom prvega ledvenega vretenca pravočasno odkril in zdravil.
pokopališka in pogrebna dejavnost – najemna pogodba za grob – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – izvajalec javne službe – kontrahirna dolžnost
Izvajalec javne službe (tu tožeča stranka) mora skleniti najemno pogodbo za grobove, ki jih uporabniki (tu tožena stranka) uporabljajo brez pogodbe, v roku 5-ih let od uveljavitve Odloka; po prejemu poziva s strani izvajalca javne službe je najemnik dolžan skleniti najemno pogodbo v roku enega meseca, ker mu v nasprotnem primeru najemno razmerje oziroma pravica do sklenitve najemnega razmerja preneha.