izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – pripombe na izvedensko mnenje – odprava nasprotij in pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pristranskost sodnika – materialno procesno vodstvo – načelo ekonomičnosti – izločitev izvedenca – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Glede na to, da je tožeča stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, ki so podkrepljene z ugotovitvami izven pravde angažiranega izvedenca, bi moralo sodišče, da bi sploh lahko obravnavalo pripombe tožeče stranke, kljub njenemu nasprotovanju od izvedenca zahtevati pojasnila – dopolnitev mnenja.
Stranka mora dokaz predlagati, izvedba dokaza pa je v pristojnosti sodišča, ki vodi dokazovanje. Potem, ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v členih 251 do 254 ZPP. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben predlog strank.
OZ člen 54, 54/1, 80, 619, 637, 637/1, 633, 633/1.
podjemna pogodba - pooblaščenec za sklepanje poslov - ugovor nepravilne izpolnitve - jamčevalni ugovor - grajanje napak
Pravica zahtevati odpravo napake oziroma se z ugovorom upirati plačilu opravljenega dela je mogoča le ob predpostavki, da je naročnik izvajalca pravočasno obvestil, da ima delo napako in zahteval njeno odpravo. Za sklepčnost ugovora nepravilne izpolnitve bi tožena stranka tako morala med drugim navesti, kdaj je poročilo tožeče stranke prejela in ga pregledala, kar bi omogočilo preizkus, ali je zatrjevane napake pravočasno grajala in zahtevala njihovo odpravo.
povrnitev pravdnih stroškov – obravnavanje stroškovnika na naroku za glavno obravnavo – odločanje o povrnitvi stroškov
O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja, zato pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev pravil postopka, ker stroškovnika drugo tožene stranke na naroku za glavno obravnavo ni obravnavalo.
Inštitut izločitve dokazov je pravno sredstvo v primerih zlorabe policijskih pooblastil in kršitve ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v kazenskem postopku. V primeru, ko oseba podaja kazensko ovadbo zoper določeno osebo in pri tem predloži tudi dokaze, ki so kasneje uporabljeni v postopku zoper prijavitelja, policisti prijavitelja niso dolžni poučiti o pravicah, ki jih ima obdolženec (osumljenec). Predloženi dokazi se lahko uporabijo v postopku zoper prijavitelja. Ni namreč podan privilegij zoper samoobtožbo, saj prijavitelj še ni bil osumljenec niti ni sebe prijavil kot storilca kaznivega dejanja, sum zoper njega pa se je pojavil šele ob preiskavi kaznivega dejanja, ki ga je naznanil (podal) zoper določeno osebo.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – vsebina napotitvenega sklepa
Prekinitev postopka in napotitev na pravdo je potrebna le, če gre za spor med dediči, ne pa med dediči in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.
Stranke zapuščinskega postopka oziroma na pravdo napoteni dediči niso vezani na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato lahko tožbeni zahtevek lahko postavijo tudi glede dejstev, ki v njem še niso bila zajeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074655
ZPP člen 185. ZPSPP člen 11.
ničnost najemne pogodbe – lastninska pravica na poslovnem prostoru – sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje svojo odločitev, da je najemna pogodba nična, utemeljuje na določbi 11. člena ZPSPP. Ta določa, da lahko občani oddajajo v najem poslovne stavbe oziroma poslovne prostore, če imajo na njih lahko lastninsko pravico. Iz navedene določbe ne izhaja, da bi najemodajalec moral biti lastnik poslovnega prostora. Navedeno je le, da mora obstajati možnost, da na poslovnem prostoru takšno pravico pridobi.
Besedna zveza „dokončna ureditev razmerja med strankama“ se nanaša le na sporno razmerje, ki izhaja iz dejanske in pravne podlage prvotnega tožbenega zahtevka, ne pa tudi na morebitna druga sporna razmerja med strankama.
Bistveni namen skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju je bila v tem, da se izigra upnici, kar je nedopustno, posledica tega pa je ničnost takšne pogodbe.
vabilo na zapuščinsko obravnavo – vsebina vabila - obseg zapuščine – čista vrednost zapuščine – stanje na dan zapustnikove smrti
Če ugotavlja sodišče vrednost čiste zapuščine zgolj zaradi odmere sodnih taks, tega podatka v izrek ni dolžno zapisati, vrednost pa lahko oceni po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga.
Ker je sodišče ugotovilo stanje na zapustničinem bančnem računu v trenutku izdaje sklepa o dedovanju, ne pa v času njene smrti, je dejansko stanje glede obstoja zapuščine ostalo nepopolno ugotovljeno. Če sodišče ugotovi, da je stanje na računu negativno ali ničelno, do dedovanja ne more priti.
OZ člen 7, 7/2, 190, 190/1, 193, 425, 425/1, 425/3, 429, 426/1. ZPP člen 154, 154/1, 180, 180/3, 192.
neupravičena obogatitev - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - navedba pravne podlage - odstop namesto izpolnitve - odstop terjatve v izterjavo - prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem zahtevku - skupno obravnavanje zahtevkov - sosporniki - stroški postopka
Sklep ima pravno naravo odstopa terjatve v izterjavo. Pri slednji obveznost dolžnika do upnika ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Vse dotlej je odstopnik zavezan plačati prevzemnikovo terjatev slednjemu. Glede na navedeno, da tožnikova prvotna obveznost po posojilni pogodbi ni prenehala in jo je bil kljub odstopu terjatve dolžan plačati, jo je drugo tožena upravičeno terjala v izvršilnem postopku.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo primarnemu zahtevku, je podredni zahtevek (zoper drugo toženko) nepravilno zavrnilo, saj o njem sploh ne bi smelo odločiti.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja, ne pa tudi obravnavanja zahtevkov. V konkretnem primeru je bilo skupno obravnavanje obeh zahtevkov nujno prav zaradi ugotavljanja pasivne legitimacije.
notarski zapis - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme v zvezi s spremenjeno terjatvijo po izvršilnem naslovu - valutna klavzula - primernost izvršilnega naslova - zapadlost terjatve
Če upnik izterjuje terjatev, ki je po valuti ali višini drugačna od navedene v izvršilnem naslovu, je njegova dolžnost v predlogu za izvršbo terjatev natančno opredeliti, tako da lahko sodišče preizkusi skladnost predloga z izvršilnim naslovom. Ob pomanjkljivem predlogu za izvršbo, predvsem v zvezi z valutno klavzulo v izvršilnem naslovu, breme trditev in dokazovanja neutemeljenosti izterjave terjatve v višini po predlogu, kljub drugemu odstavku 53. člena ZIZ, ob vložitvi ugovora še ni moglo biti na strani dolžnika.
zastaranje odškodninske terjatve – škoda povzročena z objavo v medijih – začetek teka zastaralnega roka – protipravno ravnanje – kriva ovadba
Škoda je tožnici nastala, ko je bil objavljen posnetek na X, in sicer 23.1.2007. Takrat so se lahko začele njene psihične bolečine in to je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka.
Za protipravno velja zgolj ovadba, če je ovaditelj v trenutku naznanitve kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno. Šele takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev dobrega imena in časti in posledično škodo.
ZVEtL člen 24, 24/1, 24/1–5, 24/2. ZFPPIPP člen 310, 313.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni interes – zavrženje predloga - priznanje izločitvene pravice predlagateljem v stečajnem postopku nasprotnega udeleženca
Predlagatelji uveljavljajo postopek po ZVETLu tudi kot uveljavitev lastninske pravice, ki jim v stečajnem postopku nasprotne stranke prinese izločitveno pravico in s tem možnost vpisa v zemljiško knjigo kot lastnik.
Dokler stečajni upravitelj oziroma dolžnik ne prizna izločitvene pravice predlagateljem, ti pa še niso vpisani v zemljiško knjigo po ZVETLu, imajo predlagatelji pravni interes po 24. členu ZVETL za dokončanje postopka, saj gre za vprašanje njihove lastninske pravice na posameznih delih stavbe.
izpraznitev in izročitev stanovanja - potek najemne pogodbe
Napačno je stališče pritožbe, da je na podlagi tedaj veljavnega ZTLR tožena stranka pridobila lastninsko pravico na stanovanju s tem, ko je z vlaganji v nepremičnino bistveno povečala njeno uporabno vrednost.
dedovanje – vstopna pravica – dedovanje zapustnikovih polbratov oziroma polsester
Tretji odstavek 15. člena ZD je namenjen zaščiti zapustnikovih bratov in sester ter njihovih potomcev, ki so v razmerju do zapustnikovih polbratov/polsester z zapustnikom ožje sorodstveno povezani (po obeh zapustnikovih starših in ne le enem), in ne zaščiti zapustnikovega zakonca. V primerih, ki jih ureja 16. člen ZD, ni potrebe po zaščiti skupnih potomcev zapustnikovih staršev, saj ti ne obstajajo. Tako ni razloga, da polrodni otroci ne bi dedovali deleža, ki bi sicer pripadel njihovemu pokojnemu predniku.
ZGD-1 člen 91, 106, 106/1, 107, 107/3, 117, 117/2. ZSReg člen 17, 17/1, 17/2, 31, 31/1, 31/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odpoved družbene pogodbe - odrek vodenju poslov
Določba 106. člena ZGD-1 je kogentna in družbenik ne more pogodbe odpovedati drugače, kot le ob koncu poslovnega leta. Poslovno leto pa je lahko različno od koledarskega. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo zakonskega dneva, s katerim je pogodba odpovedana po prvem odstavku 106. člena ZGD-1, pač pa je nekritično sledilo predlogu „izstopajoče“ družbenice D. S. za njen izbris iz sodnega registra.
Družbenik, ki se odreka vodenju poslov, mora o tem obvestiti preostale družbenike. Le tako njegova odpoved vodenju poslov proti družbi sploh lahko učinkuje.
vznemirjanje lastninske pravice – služnost poti – prenehanje služnosti – omejitev služnosti – odločanje v mejah tožbenega zahtevka – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost služnosti – bistveno spremenjene okoliščine – opis prostorskih meja stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ko je namesto zahtevane ukinitve služnosti to zgolj omejilo.
Kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, je treba v izreku sodbe natančno opisati prostorske meje stvarne služnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079025
ZPP člen 214. OZ člen 243.
finančni leasing – odstop od pogodbe – obseg odškodnine – ukrepi za zmanjšanje škode – trditveno in dokazno breme o prenizko doseženi kupnini za prodano vozilo
Trditveno in dokazno breme, da tožnica kot oškodovanka ni storila vseh razumnih ukrepov, da bi zmanjšala višino škode, je na tožencu. V zvezi s tem je toženec ugovarjal le, da je iztržek od prodaje vozila prenizek in ne predstavlja tržne vrednosti za tovrstno vozilo, v tem okviru pa je treba obravnavati tudi toženčev ugovor, da so previsoko obračunani stroški odvzema vozila. S takšnimi pavšalnimi navedbami pa toženec ni podal zadostnih trditev o okoliščinah, na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo, ali je tožnica storila vse razumne ukrepe, da bi zmanjšala škodo.
Ker ugotovitve o obstoju zavarovalnega kritja sodijo v podlago zahtevka, bi se morala vmesna sodba izreči o toženkinem ugovoru, da povrnitev uveljavljanih stroškov s pogodbo ni bila dogovorjena.
pokopališka in pogrebna dejavnost – najemna pogodba za grob – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – izvajalec javne službe – kontrahirna dolžnost
Izvajalec javne službe (tu tožeča stranka) mora skleniti najemno pogodbo za grobove, ki jih uporabniki (tu tožena stranka) uporabljajo brez pogodbe, v roku 5-ih let od uveljavitve Odloka; po prejemu poziva s strani izvajalca javne službe je najemnik dolžan skleniti najemno pogodbo v roku enega meseca, ker mu v nasprotnem primeru najemno razmerje oziroma pravica do sklenitve najemnega razmerja preneha.
Utemeljenost tožnikovega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali bi zdravstveno osebje ob premestitvi tožnika iz bolnišnice v G. in tekom nadaljnjega zdravljenja moralo posumiti na dodatne poškodbe in opraviti dodatne preiskave, da bi se zlom prvega ledvenega vretenca pravočasno odkril in zdravil.