OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074091
ZOR člen 376, 376/1, 383.
izbris iz registra stalnega prebivalstva – premoženjska škoda – zastaranje – začetek teka zastaranja – zadržanje zastaranja – neustaven zakon – trditveno in dokazno breme - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Škoda in njen obseg sta bila tožniku znana najkasneje takrat, ko mu je bila vročena odločba o ponovni prijavi v register stalnega prebivalstva RS, zato je tedaj začelo teči zastaranje.
Sodišče je storilo procesno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je ugodilo zahtevku zaradi vznemirjanja lastninske pravice, ki ni bil dovolj določen.
zastaranje odškodninske terjatve – škoda povzročena z objavo v medijih – začetek teka zastaralnega roka – protipravno ravnanje – kriva ovadba
Škoda je tožnici nastala, ko je bil objavljen posnetek na X, in sicer 23.1.2007. Takrat so se lahko začele njene psihične bolečine in to je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka.
Za protipravno velja zgolj ovadba, če je ovaditelj v trenutku naznanitve kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno. Šele takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev dobrega imena in časti in posledično škodo.
Tožeča stranka je s H. poslovala zgolj na podlagi predložene dokumentacije, identitete pogodbenika, s katerim je sklepala pogodbo o leasingu, pa ni preverjala. Glede na to, da se s sklepanjem tovrstnih poslov tožeča stranka poklicno ukvarja in da na tem področju večkrat prihaja do zlorab in sporov, je ona tista, ki bi z večjo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka – goljufijo lahko preprečila.
pomoč prava neuki stranki – zamuda naroka - ustne izjave zunaj naroka
V postopku v gospodarskih sporih stranke ne morejo dajati ustnih izjav zunaj naroka na zapisnik. Dolžnost sodišča opozarjati laično stranko katera pravdna dejanja lahko opravi, je tako vezana na delo sodišča na naroku.
povrnitev pravdnih stroškov – obravnavanje stroškovnika na naroku za glavno obravnavo – odločanje o povrnitvi stroškov
O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja, zato pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev pravil postopka, ker stroškovnika drugo tožene stranke na naroku za glavno obravnavo ni obravnavalo.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – vsebina napotitvenega sklepa
Prekinitev postopka in napotitev na pravdo je potrebna le, če gre za spor med dediči, ne pa med dediči in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.
Stranke zapuščinskega postopka oziroma na pravdo napoteni dediči niso vezani na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato lahko tožbeni zahtevek lahko postavijo tudi glede dejstev, ki v njem še niso bila zajeta.
Zaradi spremembe razpravljajočega sodnika se glavna obravnava začne znova, a to ne pomeni, da lahko stranka podaja nove trditve in dokaze, saj ne gre za prvi narok.
Določbo 223. člena SPZ, ki predpisuje, da stvarna služnost preneha na podlagi zakona (ex lege), če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje, je šteti za tak poseben predpis, ki tožniku omogoča vložitev ugotovitvene tožbe brez zatrjevanja pravnega interesa.
Lastnik služeče nepremičnine se lahko izvrševanju služnosti „upre“, to pomeni, da se zaveda, da služnost obstaja. Za obravnavano zadevo torej sploh ni pomembno, ali je tožnik vedel ali ni za obstoječo služnost, ključno je, da jo je preprečil, tožena stranka pa je tri leta zaporedoma ni izvrševala.
OZ člen 312. ZIZ člen 38, 38/6, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 337, 337/3.
pobotni ugovor - ugovor prenehanja terjatve - stroški ugovornega postopka - (delno) neutemeljeno sprožen postopek
Ugovor pobota (procesni pobot) je omejen le na pravdni postopek in to zgolj na del, ki teče pred sodiščem prve stopnje. Iz določbe tretjega odstavka 337. člena ZPP, ki določa, da se ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ne more uveljavljati v pritožbi, je zaključiti, da je ugovor pobota v pravdnem postopku časovno omejen le do konca glavne obravnave, zato ni več možen v postopku na drugi stopnji in tem manj v izvršilnem postopku, ki sledi pravdnemu.
Po oceni pritožbenega sodišča pa je v obravnavanem primeru pobotni ugovor dolžnika upoštevati kot ugovor prenehanja terjatve v smislu 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.
izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – pripombe na izvedensko mnenje – odprava nasprotij in pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pristranskost sodnika – materialno procesno vodstvo – načelo ekonomičnosti – izločitev izvedenca – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Glede na to, da je tožeča stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, ki so podkrepljene z ugotovitvami izven pravde angažiranega izvedenca, bi moralo sodišče, da bi sploh lahko obravnavalo pripombe tožeče stranke, kljub njenemu nasprotovanju od izvedenca zahtevati pojasnila – dopolnitev mnenja.
Stranka mora dokaz predlagati, izvedba dokaza pa je v pristojnosti sodišča, ki vodi dokazovanje. Potem, ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v členih 251 do 254 ZPP. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben predlog strank.
OZ člen 54, 54/1, 80, 619, 637, 637/1, 633, 633/1.
podjemna pogodba - pooblaščenec za sklepanje poslov - ugovor nepravilne izpolnitve - jamčevalni ugovor - grajanje napak
Pravica zahtevati odpravo napake oziroma se z ugovorom upirati plačilu opravljenega dela je mogoča le ob predpostavki, da je naročnik izvajalca pravočasno obvestil, da ima delo napako in zahteval njeno odpravo. Za sklepčnost ugovora nepravilne izpolnitve bi tožena stranka tako morala med drugim navesti, kdaj je poročilo tožeče stranke prejela in ga pregledala, kar bi omogočilo preizkus, ali je zatrjevane napake pravočasno grajala in zahtevala njihovo odpravo.
OZ člen 7, 7/2, 190, 190/1, 193, 425, 425/1, 425/3, 429, 426/1. ZPP člen 154, 154/1, 180, 180/3, 192.
neupravičena obogatitev - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - navedba pravne podlage - odstop namesto izpolnitve - odstop terjatve v izterjavo - prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem zahtevku - skupno obravnavanje zahtevkov - sosporniki - stroški postopka
Sklep ima pravno naravo odstopa terjatve v izterjavo. Pri slednji obveznost dolžnika do upnika ugasne ali se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Vse dotlej je odstopnik zavezan plačati prevzemnikovo terjatev slednjemu. Glede na navedeno, da tožnikova prvotna obveznost po posojilni pogodbi ni prenehala in jo je bil kljub odstopu terjatve dolžan plačati, jo je drugo tožena upravičeno terjala v izvršilnem postopku.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo primarnemu zahtevku, je podredni zahtevek (zoper drugo toženko) nepravilno zavrnilo, saj o njem sploh ne bi smelo odločiti.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja, ne pa tudi obravnavanja zahtevkov. V konkretnem primeru je bilo skupno obravnavanje obeh zahtevkov nujno prav zaradi ugotavljanja pasivne legitimacije.
notarski zapis - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme v zvezi s spremenjeno terjatvijo po izvršilnem naslovu - valutna klavzula - primernost izvršilnega naslova - zapadlost terjatve
Če upnik izterjuje terjatev, ki je po valuti ali višini drugačna od navedene v izvršilnem naslovu, je njegova dolžnost v predlogu za izvršbo terjatev natančno opredeliti, tako da lahko sodišče preizkusi skladnost predloga z izvršilnim naslovom. Ob pomanjkljivem predlogu za izvršbo, predvsem v zvezi z valutno klavzulo v izvršilnem naslovu, breme trditev in dokazovanja neutemeljenosti izterjave terjatve v višini po predlogu, kljub drugemu odstavku 53. člena ZIZ, ob vložitvi ugovora še ni moglo biti na strani dolžnika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059988
ZASP člen 146, 146/1, 147, 147-1, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/3, 156, 176. ZPP člen 324. ZOdvT tarifna številka 3100.
plačilo nadomestila za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – repertoar varovanih del – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba tarife – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka (kolektivna organizacija) je na podlagi samega zakona upravičena upravljati z malimi avtorskimi pravicami in to tudi brez pogodbe z avtorjem.
V repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela domačih in tujih avtorjev.
Dokazno breme, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, je na toženi stranki (uporabniku).
Za preizkus stroškovne odločitve ni potrebno, da so posamezne postavke navedene v obrazložitvi odločitve, temveč zadošča, da pritožbeno sodišče (in stranke) lahko izpodbijano stroškovno odločitev preizkusi(jo) na podlagi podatkov, ki so v spisu – t.j. stroškovnika
Dokaza s postavitvijo izvedenca alkoholometrične stroke ni bil potreben, saj ne bi prispeval k ugotovitvi pravno pomembnih dejstev, zato ga je sodišče utemeljeno zavrnilo.
obrazloženost odgovora na tožbo - pretep - nepremoženjska škoda - deljena odgovornost
Toženka sicer ni izrecno podala ugovora deljene odgovornosti in zatrjevanj o soprispevku tožnice k nastali škodi, vendar pa je ves čas postopka izrecno zavračala kakršnokoli lastno odgovornost za nastalo tožničino škodo in ni pristajala v morebitni obstoj deljene odgovornosti, zato ni imela interesa izrecno uveljavljati takšnega ugovora. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj deljene odgovornosti, je pač le delno sledilo trditvam toženke.
spor majhne vrednosti – opozorilo na posledice opustitve vložitve pripravljalne vloge – kršitev pravice do izjave
Ker toženec ob vročitvi prve pripravljalne vloge v sporu majhne vrednosti ni bil opozorjen na omejitve v zvezi z navajanjem novih dejstev in predlaganjem novih dokazov, sodba pa je bila izdana brez izvedbe obravnave, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZASP -B člen 26. ZASP člen 158, 158/1, 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 227, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev glasbe
V primeru, ko prenos pravice za uporabo avtorskih del ni pogodbeno urejen, je plačilo avtorskega honorarja oziroma polog zneska, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija, pogoj za pridobitev ustrezne materialne avtorske pravice.