vlaganje v tujo nepremičnino – solastninska pravica – nova stvar – obligacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – skupno premoženje
Glede na obseg vlaganj tožnice in prvotoženca v hišo v lasti toženih strank v trajanju njune življenjske skupnosti, tožnici na hiši ne pripada solastninska pravica, ker z vlaganji ni bila ustvarjena nova stvar. Tožnica tudi ni dokazala, da bi obstajal dogovor, da bo tožnica na podlagi skupne gradnje s prvotožencem pridobila solastninsko pravico na hiši. Tožnica je upravičena le do plačila terjatev do prvotoženca iz naslova skupnega premoženja, do drugotoženca pa na podlagi neupravičene obogatitve.
Dela sorodnikov prvotoženca pri adaptaciji podstrešja, ki predstavlja njegovo posebno premoženje, ni moč šteti kot delo, s katerim se je povečevala vrednost skupnega premoženja.
začasna odredba o stikih - dodelitev otrok v vzgojo in varstvo
Pri izdaji začasne odredbe, ko se začasno odloča o stikih, je treba posebej v ugovornem postopku izvesti dokaze, na podlagi katerih bo mogoča ugotovitev, da je začasna odredba o ureditvi stikov nujno potrebna zaradi zavarovanja koristi in potreb otroka.
ZASP -B člen 26. ZASP člen 158, 158/1, 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 227, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev glasbe
V primeru, ko prenos pravice za uporabo avtorskih del ni pogodbeno urejen, je plačilo avtorskega honorarja oziroma polog zneska, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija, pogoj za pridobitev ustrezne materialne avtorske pravice.
zastaranje odškodninske terjatve – škoda povzročena z objavo v medijih – začetek teka zastaralnega roka – protipravno ravnanje – kriva ovadba
Škoda je tožnici nastala, ko je bil objavljen posnetek na X, in sicer 23.1.2007. Takrat so se lahko začele njene psihične bolečine in to je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka.
Za protipravno velja zgolj ovadba, če je ovaditelj v trenutku naznanitve kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno. Šele takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev dobrega imena in časti in posledično škodo.
Inštitut izločitve dokazov je pravno sredstvo v primerih zlorabe policijskih pooblastil in kršitve ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v kazenskem postopku. V primeru, ko oseba podaja kazensko ovadbo zoper določeno osebo in pri tem predloži tudi dokaze, ki so kasneje uporabljeni v postopku zoper prijavitelja, policisti prijavitelja niso dolžni poučiti o pravicah, ki jih ima obdolženec (osumljenec). Predloženi dokazi se lahko uporabijo v postopku zoper prijavitelja. Ni namreč podan privilegij zoper samoobtožbo, saj prijavitelj še ni bil osumljenec niti ni sebe prijavil kot storilca kaznivega dejanja, sum zoper njega pa se je pojavil šele ob preiskavi kaznivega dejanja, ki ga je naznanil (podal) zoper določeno osebo.
izpraznitev in izročitev stanovanja - potek najemne pogodbe
Napačno je stališče pritožbe, da je na podlagi tedaj veljavnega ZTLR tožena stranka pridobila lastninsko pravico na stanovanju s tem, ko je z vlaganji v nepremičnino bistveno povečala njeno uporabno vrednost.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059988
ZASP člen 146, 146/1, 147, 147-1, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/3, 156, 176. ZPP člen 324. ZOdvT tarifna številka 3100.
plačilo nadomestila za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – repertoar varovanih del – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba tarife – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka (kolektivna organizacija) je na podlagi samega zakona upravičena upravljati z malimi avtorskimi pravicami in to tudi brez pogodbe z avtorjem.
V repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela domačih in tujih avtorjev.
Dokazno breme, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, je na toženi stranki (uporabniku).
Za preizkus stroškovne odločitve ni potrebno, da so posamezne postavke navedene v obrazložitvi odločitve, temveč zadošča, da pritožbeno sodišče (in stranke) lahko izpodbijano stroškovno odločitev preizkusi(jo) na podlagi podatkov, ki so v spisu – t.j. stroškovnika
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 44, 44/3, 44/3-2. ZGD-1 člen 390, 391, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 502, 502/1. ZSReg člen 10, 10/1.
predlog za izbris družbenika - vpis spremembe družbenika zaradi izključitve - družbena pogodba
Iz skupščinskega sklepa subjekta vpisa izhaja, da je bil družbenik J. M. izključen iz družbe, na podlagi predhodno izvedenega postopka, kot je predpisan v Pogodbi o ustanovitvi. Registrsko sodišče preizkuša predlog za vpis spremembe družbenika zaradi izključitve le v tem obsegu. Zato so pritožbene trditve, da v skupščinskem sklepu ni izkazano, da bi družbenik storil kršitev, zaradi katere je bil izključen, za odločitev o pritožbi nepomembne.V kolikor družbenik ni soglašal s skupščinskim sklepom, bi ga moral izpodbijati v rednem sodnem postopku.
V postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL morajo biti kot nasprotni udeleženci vedno navedeni vsi zemljiškoknjižni lastniki zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče, ter občina; vsi zemljiškoknjižni lastniki stavbe pa le, če predlog vloži občina ali zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče.
izpodbijanje pravnih dejanj - izvršena plačila po sklepu o izvršbi
Da bi bilo izpodbijanje uspešno, bi moral tožnik dokazati, da je bil zaradi opustitve obsojen na izpolnitev neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica, po rednem teku postopka, ni bila nujna. To pomeni, da bi moral izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno premoženjsko pravico. V obravnavanem primeru tega ni izkazal. Neposredna pravna posledica (učinek) opustitve prostovoljnega plačila je bil zgolj to, da se tožnikovo premoženje ni zmanjšalo.
izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – pripombe na izvedensko mnenje – odprava nasprotij in pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pristranskost sodnika – materialno procesno vodstvo – načelo ekonomičnosti – izločitev izvedenca – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Glede na to, da je tožeča stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, ki so podkrepljene z ugotovitvami izven pravde angažiranega izvedenca, bi moralo sodišče, da bi sploh lahko obravnavalo pripombe tožeče stranke, kljub njenemu nasprotovanju od izvedenca zahtevati pojasnila – dopolnitev mnenja.
Stranka mora dokaz predlagati, izvedba dokaza pa je v pristojnosti sodišča, ki vodi dokazovanje. Potem, ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v členih 251 do 254 ZPP. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben predlog strank.
dodatni sklep o dedovanju – odstop dednega deleža – pravna narava odstopa – napotitev na pravdo
Izjava o odstopu dednega deleža predstavlja dvostranski pravni posel. Razveljavitev ali preklic izjave je mogoče po pravilih obligacijskega prava, torej sporazumno ali (ob izpolnjenih dodatnih pogojih) v ustreznem postopku. Če sporazuma ni, dedič pa tudi ne vloži tožbe (po napotitvi sodišča), zapuščinsko sodišče odloči upoštevajoč izjavo o odstopu dednega deleža.
obrazloženost odgovora na tožbo - pretep - nepremoženjska škoda - deljena odgovornost
Toženka sicer ni izrecno podala ugovora deljene odgovornosti in zatrjevanj o soprispevku tožnice k nastali škodi, vendar pa je ves čas postopka izrecno zavračala kakršnokoli lastno odgovornost za nastalo tožničino škodo in ni pristajala v morebitni obstoj deljene odgovornosti, zato ni imela interesa izrecno uveljavljati takšnega ugovora. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj deljene odgovornosti, je pač le delno sledilo trditvam toženke.
pomoč prava neuki stranki - sklepčnost tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Tudi če gre za prava neuko stranko, sodišče ni dolžno samo iz listin ugotavljati, na kaj se naj bi tožbeni zahtevek nanašal. Dolžno jo je le opozoriti, da mora navesti dejstva, na katera opira svoj tožbeni zahtevek.
Če tožnik ne navede dejstev, na katera opira tožbeni zahtevek, gre za nepopolno in ne nesklepčno tožbo.
smrtovnica – javna listina – neresničnost v podatkov v smrtovnici – trditveno in dokazno breme
Smrtovnica je javna listina, iz katere izhajajo podatki o smrti določene osebe, in drugi podatki, ki so pravno relevantni za obravnavanje zapuščine umrle osebe, med njimi tudi sorodstvena razmerja zapustnika s potencialnimi dediči. Pritožnica bi morala izpodbiti domnevo, da sodedinja ni zapustnikova sestra, temveč le polsestra, česar pa zgolj z navedbo dejstva, ki nasprotuje v smrtovnici navedenemu dejstvu (da je sestra), ne more uspeti. Za vsako dejstvo, ki nasprotuje že ugotovljenemu ali domnevanemu dejstvu, je namreč treba predlagati (nasproten) dokaz.
KZ člen 311, 311/3. ZKP člen 148, 148/1, 164, 164/1, 220, 220/1.
izločitev dokazov - zapisnik o zasegu predmetov
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog zagovornice obtoženca za izločitev dokazov in sicer potrdila in zapisnika o zasegu predmetov in mobilnega telefona in štirih SIM kartic, saj je bil zaseg opravljen na podlagi 220. člena in ob pogojih 148. in 164. člena ZKP, obtoženec pa je zapisnike tudi podpisal in v svojem zagovoru ni trdil, da naj bi bil k temu prisiljen. Iz zapisnikov pa tudi izhaja, da je predmete izročil policistom sam.
vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe – prijava udeležbe – udeleženec postopka – izkaz pravnega nasledstva – pogoji za dopustitev udeležbe
Zmotno je pritožnikovo prepričanje, da zadostuje, da so podatki glede (pravnega nasledstva) Gradbenega podjetja „T.“ razvidni iz sodnega registra, v katerega lahko sodišče samo vpogleda (zaradi česar naj ga na dopolnitev ne bi bilo potrebno pozivati). Ker ni razvidno (niti se to ne zatrjuje), da naj bi šlo v razmerju med zemljiškoknjižnim lastnikom stanovanja (to je A) in Gradbenim podjetjem „T.“ za univerzalno pravno nasledstvo (ali celo eno in isto podjetje, ki se je zgolj statusno preoblikovalo), bi v poštev prišlo le pravno nasledstvo glede predmetnega stanovanja.
povračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – dokazilo o sklenjenem pravnem poslu – dokazovanje
Namen ZVVJTO-C je bil razširiti podlago za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj in pogodbene vrednosti, saj se je izkazalo, da marsikateri subjekt ne more predložiti pogodbe kot podlage za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj.
Četudi pogodba o graditvi ni bila sklenjena preliminarno, je do pravnoposlovnega odnosa zagotovo prišlo ob prevzemu zgrajenega omrežja v uporabo, saj nasprotna udeleženka izgradnje in uporabe telekomunikacijskega omrežja ne zanika.
ZGD-1 člen 501, 501/1, 501/3, 502. ZSReg člen 31, 34, 34/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 44, 44/2.
pogoji za vpis izključitve družbenika - družbena pogodba – predpisan postopek izključitve
Če postopka izključitve družbena pogodba ne določa, ne pomeni, da izključuje možnost izključitve družbenika iz družbe, pač pa le to, da se v takem primeru lahko doseže izključitev družbenika le v sodnem postopku s tožbo, izbris družbenika pa na podlagi pravnomočne sodbe o izključitvi.