odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Za dolžnika v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. V primeru, ko bi sodišče dolžnikovemu predlogu za odpust obveznosti ugodilo kljub temu, da dolžnik evidentno krši zakonsko določene obveznosti, bi le-te bile same sebi namen.
zaslišanje priče – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – pomanjkljiva trditvena podlaga
Če pravdna stranka namreč ne navede dovolj določno, pa bi jih glede na aktivnost nasprotne pravdne stranke morala, sodišče ne more izvesti dokaznega postopka, zato da bi ugotavljalo (in ne dokazovalo) dejstva, ki jih pravdna stranka sploh ni (dovolj) konkretno navedla. V skladu z razpravnim načelom mora v pravdnem postopku vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika
Res je sicer, da so bili nepopolni predlogi za taksno oprostitev vloženi v imenu dolžnika, vendar po njegovem pooblaščencu kot prava vešči osebi (odvetniku). Slednji je vedel in moral vedeti, katere so obvezne sestavine predloga za taksno oprostitev, ki šele omogočajo njegovo meritorno obravnavo, o čemer ga je nenazadnje že v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje večkrat poučilo. Ker je kljub temu vlagal vedno nove predloge za taksno oprostitev, za katere je vedel, da jih zaradi dolžnikove nepripravljenosti izpolniti izjavo o premoženjskem stanju ne bo mogel ustrezno dopolniti, je tudi po mnenju sodišča druge stopnje dolžnikov pooblaščenec odgovoren za zgoraj opisano zavlačevanje postopka in s tem zlorabo procesnih pravic.
povrnitev pravdnih stroškov – solidarna odgovornost za plačilo stroškov postopka
Pritožniki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, kar pomeni, da so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.
Tudi, če je sodišče tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo, to ne vpliva na pravilnost ugotovitve, da je tožeča stranka z zahtevkom zoper vse tri pritožnike uspela in to v celoti.
zavrženje predloga za začetek postopka prisilne likvidacije - predujem za kritje začetnih stroškov kot procesna predpostavka za začetek postopka prisilne likvidacije
ZFPPIPP v 421. členu določa, katera pravila stečajnega postopka oziroma postopka zaradi insolventnosti, ki jih ureja, se smiselno uporabljajo za prisilno likvidacijo. Med njimi ni določbe 233. člena ZFPPIPP, ki določa obveznost plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, vendar ne brez razloga.
Ker pritožnica ni pojasnila niti tega, v čem bi bilo z obročnim plačilom sodne takse ogroženo njeno preživljanje, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, dovolilo pa ji je obročno plačilo, pravilna.
Če naj bi terjatve prenehale, bi o tem tožena stranka morala podati ustrezne navedbe, teh pa ni podala, temveč je le pavšalno trdila, da ničesar ne dolguje in so terjatve prenehale. Ugovor neobstoja obligacijskega razmerja se upošteva in se nato o obstoju tega razmerja odloči v pravdnem postopku. Kljub takemu ugovoru pa ZIZ izrecno določa domnevo nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ, zaradi katere sodišče izda (ob izpolnitvi drugih pogojev) predhodno odredbo.
agrarna skupnost - priznanje lastnosti stranke - članstvo v agrarni skupnosti - omejevanje članstva - skladnost pravil agrarne skupnosti z ZPVAS - veljavnost ustnih pravil
Pravila agrarnih skupnosti morajo biti skladna z določbami ZPVAS. Pravila, na katera opira svoje stališče tožena stranka, niso neskladna z namenom ZPVAS, če se določbe razlagajo tako, kot jih je razlagalo sodišče prve stopnje. Če bi sprejem v članstvo tožena stranka vezala samo s prijavo udeležbe na ustanovnem zboru, temu ne bi bilo tako, saj bi bila takšna razlaga v nasprotju z namenom ZPVAS. Prijava udeležbe na ustanovni zbor zato ni primerna navezna okoliščina za omejevanje članstva.
najem poslovnih prostorov – sporazum o prenehanju najemnega razmerja – konkludentno ravnanje strank
Ravnanje pravdnih strank, ko je tožena stranka izpraznila najete poslovne prostore in ključe pustila na recepciji, ter tožeča stranka ob tem ni izjavila, da si pridržuje pravico do najemnine za čas odpovednega roka in se ni sklicevala na odpovedni rok, predstavlja sporazum o prenehanju najemnega razmerja. V teh okoliščinah ni šlo za samovoljno ravnanje tožene stranke, ki bi tožečo stranko postavila pred gotovo dejstvo, ampak je šlo za konkludentno ravnanje strank, ki ga je potrebno razlagati kot soglasje strank o prenehanju pogodbe.
odpust obveznosti – preizkusna doba – tehtanje okoliščin – namen odpusta obveznosti
Eden od namenov instituta odpusta obveznosti je res vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov, vendar ne gre spregledati, da primarni namen tega instituta ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov. Namen stečajnega postopka je zagotovitev najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov, in v tem okviru je potrebno tudi presojati, kolikšno preizkusno obdobje je v posameznem primeru najprimernejše.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v čast in dobro ime
Vsaka nespoštljivost ali nevljudnost, ki koga prizadane, pravno še ne pomeni posega v čast in dobro ime.
Žaljivost je treba skrbno presojati v vsakem konkretnem primeru, glede na običajne norme obnašanja in glede na običaje v nekem kulturnem okolju, pri tem pa je potrebno upoštevati čas, okoliščine, navade osebe, kateri je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca in druge okoliščine primera. Odškodninska odgovornost toženca je torej podana, če so njegove trditve po objektivnih merilih žaljivosti v konkretnem primeru lahko prizadele dobro ime oziroma ugled tožnice.
gradbeni spor – izdelava fasade – steklena fasada – odgovornost izvajalca za napake
Za obravnavano zadevo zato ni pomembno, ali je do lomov stekel prišlo zaradi izvedbe podkonstrukcije ali zaradi napak v steklu, saj je v obeh primerih odgovorna prvo tožena stranka kot dobavitelj in izvajalec.
Padanje večjih kosov ne ustreza zahtevam varnosti ter dogovorjenim in pričakovanim lastnostim stekla, tako delo pa ima napake, ki niso dopustne in so v razmerju med pravdnima strankama v sferi prvo tožene stranke.
Izostanek namena pogodbenih strank, da se denar izroči oziroma prevzame, da se enak znesek denarja vrne, pomeni, da niso izpolnjeni elementi posojilne pogodbe iz prvega odstavka 569. člena OZ. Celoten dogovor pravdnih strank, da bo toženec s prevzetim denarjem za tožnico kupil delnice Telekoma X in jih hranil na svojem računu ter jih po dogovoru prodal (zanjo opravil določene posle), predstavlja vsebino mandatne pogodbe iz prvega odstavka 766. člena OZ.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme
Ne glede na podatke, ki jih je navedla v izjavi o premoženjskem stanju, mora stranka navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek.
Ker pa zavarovanje ne zadostuje za pokritje celotne terjatve, se na podlagi določbe tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP tisti del, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, torej zakonske zamudne obresti od zneska glavnice in od zneska izvršilnih stroškov od datuma, do katerega so bile zajete v predhodni odredbi pa do plačila, obravnava kot nezavarovana terjatev, na katero vplivajo pogoji pravnomočno sklenjene prisilne poravnave, kot to določa 214. člen ZFPPIPP.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pritožbene novote
Trditve v zvezi s kratkoročnimi obveznostmi do bank, obremenjenostjo premoženja s hipotekami in trditve v zvezi z zmanjševanjem bilančnega dobička ter dokaze, ki zatrjevana dejstva dokazujejo, bi tožena stranka morala podati že v samem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.