spor o pristojnosti – gospodarski spor – sobodajalec – pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka, ki je po podatkih AJPES registrirana kot „sobodajalec“, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. točke 1. odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, niti ni samostojni podjetnik posameznik.
Četudi dolžnikovo slabo premoženjsko stanje samo po sebi ne utemeljuje zaključka o obstoju predpostavke iz drugega odstavka 270. člena, pa v povezavi z verjetno izkazano namero o (odplačnem) razpolaganju z nepremičninami, iz katerih bi moglo priti do poplačila terjatve, lahko utemeljujejo sklep o verjetno izkazani nevarnosti oteženega poplačila terjatve.
izločitveni zahtevek potomca - izločitev v korist potomcev
Premoženje, ki ga izloča potomec, se ne bo izločil iz zapuščine, temveč iz zapustnikovega premoženja. Zahtevek bo utemeljen, če bo upravičenec izkazal, da je v času skupnega življenja z zapustnikom s svojim delom, ali kako drugače pomagal pri povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja, in če je zapustnik imel ob smrti premoženje.
V katero konkretno premoženje zapustnika je zapustnikov potomec vlagal delo in zaslužek, ni odločilno. Zapustnikov potomec zahteva le, da se vrednostno ocenijo vsi njegovi prispevki k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja v času skupnega življenja z zapustnikom, in da se v navedenem obsegu ta prispevek v obliki alikvotnega dela izloči iz zapustnikove premoženja, ki tudi ne bo spadal v zapuščino.
umik predloga upravitelja za izdajo sklepa v postopku zaradi insolventnosti – smiselna uporaba določb ZPP – obravnavanje pritožbe
Ob smiselni uporabi ZPP se pokaže, da umik predloga upravitelja za izdajo sklepa v postopku zaradi insolventnosti po tem, ko je sodišče o njem že odločilo, ni več mogoč. Če izdanega sklepa zaradi utemeljene pritožbe ne nadomesti z novim sklepom sodišče prve stopnje samo oziroma če ga ob reševanju pritožbe zoper njega ne razveljavi višje sodišče, izdani sklep velja in mora sodišče prve stopnje ravnati v skladu z njim.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075426
ZPP člen 8, 302, 302/3.
presoja izvedenskega mnenja – ponoven začetek glavne obravnave – prekluzija – potek nezgode – dokazno breme – prijava škode zavarovalnici
Po splošnih pogojih šteje, da zavarovanec ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma nastanka škode, če zavarovalnici ni predložil vseh potrebnih podatkov, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovanec krši to obveznost tudi v primeru, če zavarovalnici priglasi škodo na vozilu, za katero ve, da ni nastala v obravnavanem zavarovalnem primeru.
Tudi izvedensko mnenje je, kot vsak drug dokaz, podvrženo prosti oceni dokazov.
Ponoven začetek obravnave pred spremenjenim sodnikom zato ne šteje za prvi narok in ne izniči že nastale prekluzije.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - osebni stečaj - prijava terjatev - preizkus terjatev, prijavljenih po poteku zakonskega roka
Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti upnikove terjatve, prijavljene v stečajnem postopku, ni mogoče presoditi, ali ima tožeča stranka pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – izpodbijanje domneve – običajen rok izpolnitve – trditveno breme upnika v zvezi z običajnim rokom izpolnitve
Vprašanje običajnega roka izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno. Zamujanje s plačili samo po sebi ne pomeni običajnega roka izpolnitve. Tožena stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšen naj bi bil običajen rok (torej v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti), da je sama takšen rok tolerirala, da je bil rok vedno enak oziroma vsaj podoben, da so bili izpodbijani pravni posli posli enakih značilnosti kot tisti pri katerih je tožeča stranka navadno zamujala s plačili.
vročanje – fikcija vročitve – tek rokov – iztek roka za dvig pisanja na nedeljo
Ker prvo toženka izpodbijane sodbe v roku ni dvignila, je v skladu s 4. odstavkom 142. člena dne 12. 3. 2012 nastopila fikcija vročitve. Petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije bi sicer potekel že z iztekom 11. 3. 2012, ker pa je bil ta dan nedelja, se je vročitev v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP štela za opravljeno s potekom prvega prihodnjega delavnika, tj. z iztekom 12. 3. 2012.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ENERGETIKA
VSL0059999
SPZ člen 34. EZ člen 70, 71. ZPP člen 285.
motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja – prekinitev električne energije – ponovna priključitev na elektriko – nesklepčnost tožbe – pravno relevanten ugovor – materialno procesno vodstvo – izvršljivost
Toženec je tožen zaradi prekinitve električne energije, ne zaradi odklopa. V zahtevku pa tožnik zahteva ponovno priključitev na elektriko, kar pa lahko izvede le pooblaščeni sistemski operater.
Tožena stranka je podala pravno relevantni ugovor in tožeča stranka ni spremenila tožbenega zahtevka. Ko gre za ugovor tožene stranke, ki je pravno relevanten, sodišče prve stopnje ne more z materialnim vodstvom pravde pozivati tožečo stranko, da popravi tožbeni zahtevek.
izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je dolžnik podal v pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, je prepozen, saj je že izvršilno sodišče upoštevalo v predlogu za izvršbo uveljavljen dogovor krajevne pristojnosti in skladno s tem pravnomočno odločilo, katero sodišče je pristojno za odločanje o zahtevku.
Če sodišče šteje, da je stvarno in krajevno pristojno, s sklepom ne zavrne ugovora, temveč nadaljuje s postopkom.
sklenitev pogodbe – darilna pogodba – posojilna pogodba – pogodbena volja strank – namen pogodbe – izjavljena volja – teorija volje – teorija izjave – soglasje volj
Toženka je na naroku izpovedala, da je sama napisala, da je denarna sredstva prejela kot posojilo, po navodilih tožeče stranke ter da dejansko ni hotela, da gre za posojilo, vendar pa ni podala nobene trditve, da je tožniku to tudi povedala. Zato je važna le ugotovitev, da je tožnik sprejel izjavo toženke, da si od njega izposodi denarna sredstva, saj je za ugotavljanje obstoja soglasja volj odločujoča izjavljena volja, ter ne morebitna zamolčana drugačna volja.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje družine – krog oseb, katerih premoženjsko stanje se ugotavlja
Lastni dohodek prosilca je pravno upošteven le pri samskih prosilcih. Pri prosilcih z družinskimi člani je pravnorelevanten kriterij mesečni povprečni dohodek na člana družine.
zavarovanje terjatve – predhodna odredba – objektivna nevarnost za poplačilo terjatve – podatki iz izkaza poslovnega izida
Zgolj podatki iz izkaza poslovnega izida tožene stranke za leto 2012 o tem, koliko čistih prihodkov od prodaje je tožena stranka realizirala v letu 2012 in koliko dobička iz poslovanja ter čistega dobička obračunskega obdobja je imela, sami po sebi še ne dokazujejo, da je tožena stranka kadarkoli zmožna poplačati terjatev tožeče stranke.
skupno premoženje – določitev deležev – prispevek zakonca
Pravno neupoštevne so pritožbene navedbe toženca, da je imel v obdobju pridobitve stanovanja, ki predstavlja njuno skupno premoženje, večje dohodke, kar je razvidno iz določitve deležev v menjalni pogodbi. Pri določanju deležev se upošteva ne samo prispevek k nastanku skupnega premoženja, temveč tudi prispevek pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
V primeru ničnosti pogodbe se vrnitev danega (restitucija – vračanje lastninske pravice na nepremičnini) lahko uveljavlja le z zahtevkom za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (tožnica bi morala vložiti izbrisno tožbo – predmetna tožba to ni). Zahtevek za izročitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo (zemljiškoknjižno dovolilo), kot ga uveljavlja tožnica, pa predpostavlja obstoj veljavnega pravnega posla (neizpolnjenega v delu obveznosti prenesti na drugo pogodbeno stranko lastninsko pravico na nepremičnini).
Z zastaranjem preneha pravica (upravičenje) zahtevati (zahtevek), ne pa pravica sama (kljub zastaranju lahko dolžnik obveznost izpolni in je izpolnitev veljavna).
umik predloga za izvršbo – povrnitev stroškov – soglasje dolžnika – smiselna uporaba ZPP
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku je odvisna od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja. Le če je sklep o izvršbi pravnomočen, se lahko upnikova izjava o umiku nanaša le na predlog za dovolitev izvršbe. Tožeča stranka kot razlog za umik predloga za izvršbo ni navedla izpolnitev zahtevka s strani tožene stranke, zato ji je dolžna povrniti do umika nastale stroške postopka.
zaslišanje priče – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – pomanjkljiva trditvena podlaga
Če pravdna stranka namreč ne navede dovolj določno, pa bi jih glede na aktivnost nasprotne pravdne stranke morala, sodišče ne more izvesti dokaznega postopka, zato da bi ugotavljalo (in ne dokazovalo) dejstva, ki jih pravdna stranka sploh ni (dovolj) konkretno navedla. V skladu z razpravnim načelom mora v pravdnem postopku vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika
odpust obveznosti – preizkusna doba – tehtanje okoliščin – namen odpusta obveznosti
Eden od namenov instituta odpusta obveznosti je res vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov, vendar ne gre spregledati, da primarni namen tega instituta ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov. Namen stečajnega postopka je zagotovitev najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov, in v tem okviru je potrebno tudi presojati, kolikšno preizkusno obdobje je v posameznem primeru najprimernejše.