izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je dolžnik podal v pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, je prepozen, saj je že izvršilno sodišče upoštevalo v predlogu za izvršbo uveljavljen dogovor krajevne pristojnosti in skladno s tem pravnomočno odločilo, katero sodišče je pristojno za odločanje o zahtevku.
Če sodišče šteje, da je stvarno in krajevno pristojno, s sklepom ne zavrne ugovora, temveč nadaljuje s postopkom.
fizična delitev solastnine - upravičen interes – dosedanji način rabe
V primerih, ko se nepremičnine uporabljajo v nasprotju s solastninskimi deleži, dosedanji način rabe ne more biti odločilen kriterij za razdelitev.
Pri »upravičenem interesu« gre za pravni standard, ki ga sodišče v konkretnem primeru dopolni po intenciji zakona in na podlagi namena stvari. Omogoča upoštevanje vseh najrazličnejših dejanskih stanj in okoliščin, kot na primer poklicno dejavnost, usposobljenost za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - osebni stečaj - prijava terjatev - preizkus terjatev, prijavljenih po poteku zakonskega roka
Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti upnikove terjatve, prijavljene v stečajnem postopku, ni mogoče presoditi, ali ima tožeča stranka pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka.
skupno premoženje – določitev deležev – prispevek zakonca
Pravno neupoštevne so pritožbene navedbe toženca, da je imel v obdobju pridobitve stanovanja, ki predstavlja njuno skupno premoženje, večje dohodke, kar je razvidno iz določitve deležev v menjalni pogodbi. Pri določanju deležev se upošteva ne samo prispevek k nastanku skupnega premoženja, temveč tudi prispevek pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – sobodajalec – pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka, ki je po podatkih AJPES registrirana kot „sobodajalec“, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. točke 1. odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, niti ni samostojni podjetnik posameznik.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza – vpis plombe v zemljiško knjigo - zaznamba spora - publicitetni učinek – razpolaganje z nepremičnino - pasivna legitimacija
Sama vložitev predloga za zaznambo spora še ne predstavlja protipravnega ravnanja šestindvajseto tožene stranke. Vzročna zveza med ravnanjem šestindvajseto tožene stranke in zatrjevano škodo ni podana. Vpisana plomba ni ovirala pravnega razpolaganja s tožnikovo nepremičnino, na možnost oddaje nepremičnine v najem pa sploh ni mogla vplivati. Zaznamba spora ima le publicitetne učinke, ki na pravno razpolaganje z nepremičnino neposredno ne vplivajo.
izločitveni zahtevek potomca - izločitev v korist potomcev
Premoženje, ki ga izloča potomec, se ne bo izločil iz zapuščine, temveč iz zapustnikovega premoženja. Zahtevek bo utemeljen, če bo upravičenec izkazal, da je v času skupnega življenja z zapustnikom s svojim delom, ali kako drugače pomagal pri povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja, in če je zapustnik imel ob smrti premoženje.
V katero konkretno premoženje zapustnika je zapustnikov potomec vlagal delo in zaslužek, ni odločilno. Zapustnikov potomec zahteva le, da se vrednostno ocenijo vsi njegovi prispevki k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja v času skupnega življenja z zapustnikom, in da se v navedenem obsegu ta prispevek v obliki alikvotnega dela izloči iz zapustnikove premoženja, ki tudi ne bo spadal v zapuščino.
plačilo avtorskega honorarja – neupravičena obogatitev – dela tujih avtorjev – uporaba Pravilnika – način izračuna honorarja – uporaba tujega prava
Avtor se uveljavljanju materialne avtorske pravice lahko odpove.
Tudi v primeru, če med avtorsko organizacijo in uporabnikom ni sklenjene pogodbe za plačilo avtorskega honorarja, je podlaga za plačilo v določbi 81. člena ZASP.
Repertoar sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
sodno imenovanje članov nadzornega sveta – sklepčnost nadzornega sveta – imenovanje novih članov – pravni interes za pritožbo
Ker je nadzorni svet nasprotnega udeleženca postal popoln in sklepčen, predlagatelja nimata več pravnega interesa za pritožbo, saj je bilo tisto, kar sta s predlogom zasledovala, že doseženo, kar pomeni, da četudi bi s pritožbo uspela, od nje ne bi imela nikakršne pravne koristi.
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 18, 18/1,18/2, 236, 236/1, 236/1-1, 285e, 285e/1.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – obvestila CSD – priviligirana priča
Med obvestila, ki jih je treba izločiti iz spisa skladno z določbo tretjega odstavka 83. člena ZKP, spadajo tudi obvestila, ki so jih organom za notranje zadeve dale zunanje sodelavke centra za socialno delo, ki so bile v obtoženčevo in oškodovankino družino poslane po nalogu CSD, oškodovanka pa se je kot privilegirana priča iz 1. točke prvega odstavka 236. člena ZKP odrekla pričevanju.
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa bi jo glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP, tožeča stranka morala uveljavljati takoj, ko je bilo mogoče, torej na samem naroku, na katerem je sodišče njena dokazna predloga zavrnilo.
ZMZPP člen 90., 91. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-13.
varščina za pravdne stroške.
Prav zato, ker ZPP nima posebnih materialnopravnih določb o varščini za pravdne stroške, sodišče o takšnem predlogu, zgolj na podlagi dol. 13. točke 1. odst. 270. čl. ZPP, ki je procesne narave (pove le, o čem ima predsednik senata pravico odločati med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo), ne more odločiti. Kot materialnopravno podlago za odločitev je zato potrebno uporabiti zakon, ki takšno varstvo ureja. To pa je ZMZPP, ki v 90. in 91. členu predvideva položitev varščine za pravdne stroške le v primeru, ko je tožeča stranka tuj državljan ali oseba brez državljanstva.
lastninska tožba – navidezna solastnina – v naravi razdeljena nepremičnina – pravica do posesti – obligacijski dogovor o načinu uporabe nepremičnine – skupni del nepremičnine
Nepremičnina je v naravi razdeljena. Gre za t.i. navidezno solastnino, ki je zgolj vknjižena kot solastnina. Tožena stranka se zato neutemeljeno sklicuje na pravico do posesti zgolj na podlagi v zemljiški knjigi vknjižene solastninske pravice.
V posameznih primerih lahko dogovor pogodbenih strank preseže zgolj obligacijsko zavezo.
Če etažna lastnina nastane s sporazumom o delitvi, so skupni in posebni prostori opredeljeni v sporazumu o delitvi. Če je stavba etažirana že ob prodaji, so skupni in posebni skupni prostori opredeljeni v etažnem načrtu. Na podlagi dejanske uporabe prostora, pa čeprav dovoljene z dogovorom, ki ima zgolj obligacijski učinek, posebni skupni del ne nastane. Drugače pa je, če je glede na okoliščine konkretnega primera mogoče zaključiti, da je dogovor o trajni souporabi prostora presegel obligacijsko zavezo.
spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki - zavrnitev dokaza z izvedencem - dokazna ocena
Ocena, ali je priča, ki je bila zaslišana v kazenskem postopku, povedala po resnici, sodi v dokazno oceno dejanskega stanja kaznivega dejanja, ki ga obravnava sodišče, in je zato za oceno verodostojnosti priče pristojno sodišče. V obravnavani zadevi bi naj, kot predlaga pritožba, verodostojnost oškodovank ocenil izvedenec pedopsiholog, a je takšen predlog, ker to sodi v njegovo pristojnost, pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje.
Obdolženčevo ravnanje, ko je oškodovanki otipaval pod majico, po spolovilu in prsih ter poljubljal po obrazu, na oškodovanko A.P. pa je še legel, pred tem pa njo in sebe slekel, so nedvomno dejanja, katerih cilj je bil spolno vzdraženje in zadovoljevanje spolnega nagona obdolženca in za takšen zaključek sodišče prve stopnje ni potrebovalo mnenja izvedenca psihiatrične stroke.
Dvakratno razpolaganje z isto nepremičnino je glede na konkretne okoliščine primera lahko nemoralno, zaradi česar je kasnejša pogodba nična in ima prvi kupec, ki mu je bila nepremičnina tudi dejansko izročena, tožbeni zahtevek proti drugemu pridobitelju lastninske pravice vendar le, če je bil ta nedobroveren.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tisti, čigar stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini so bile s sporno vknjižbo kršene. V sodni praksi ni dileme, da je aktivni legitimiran tudi tisti, ki dotlej pravice ni imel vknjižene.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079031
ZPP člen 8, 45, 45/3, 254, 337. ZOR člen 26, 56. ZZK člen 243, 244, 245.
izbrisna tožba – ničnost pogodbe – neobstoječa pogodba – izročilna pogodba – poslovna sposobnost – sposobnost razsojanja – sklenitev pogdobe s strani poslovno nesposobne osebe - dokazna ocena
Le poslovno sposobna stranka lahko izjavi pravno relevantno voljo za sklenitev pogodbe, to je pogoj, da pogodba sploh nastane. Pogodba, ki jo „sklene“ poslovno nesposobna oseba sploh ni nastala – pogodba je neobstoječa oziroma nična.
asignacijska pogodba – zakoniti zastopnik – vodja gradbišča
Dejstvo, da je navedeno pogodbo podpisal (parafiral) L. U., četudi kot vodja gradbišča in zatrjevan podpisnik ostalih pogodb o asignaciji, ni odločilno oziroma pravno pomembno, saj nesporno (neosporavano) L. U. ni bil niti zakoniti zastopnik toženca niti pooblaščen za tako ravnanje.