spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki - zavrnitev dokaza z izvedencem - dokazna ocena
Ocena, ali je priča, ki je bila zaslišana v kazenskem postopku, povedala po resnici, sodi v dokazno oceno dejanskega stanja kaznivega dejanja, ki ga obravnava sodišče, in je zato za oceno verodostojnosti priče pristojno sodišče. V obravnavani zadevi bi naj, kot predlaga pritožba, verodostojnost oškodovank ocenil izvedenec pedopsiholog, a je takšen predlog, ker to sodi v njegovo pristojnost, pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje.
Obdolženčevo ravnanje, ko je oškodovanki otipaval pod majico, po spolovilu in prsih ter poljubljal po obrazu, na oškodovanko A.P. pa je še legel, pred tem pa njo in sebe slekel, so nedvomno dejanja, katerih cilj je bil spolno vzdraženje in zadovoljevanje spolnega nagona obdolženca in za takšen zaključek sodišče prve stopnje ni potrebovalo mnenja izvedenca psihiatrične stroke.
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO
VSL0079509
URS člen 15, 35, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – komunikacijska zasebnost – pričakovano polje zasebnosti – svoboda izražanja – elektronski nabiralnik – javna oseba – fishing expedition – začasna odredba na pritožbeni stopnji – regulacijska začasna odredba
Slepo nedovoljeno vdiranje v elektronski nabiralnik (t.i. fishing expedition) je absolutno nedopustno. To velja tako za vdiranje prek računalniškega sistema, kakor za vdiranje prek tehničnih sredstev v stvarnem pojavnem svetu. Edino merilo je merilo pričakovanega polja zasebnosti.
obveznost glavnega dolžnika in poroka - solidarna zaveza - samostojna tožba - nujno sosporništvo - oblikovanje zahtevka v kasnejši pravdi - poznejša sodba - izogib nevarnosti izvršbe zoper oba solidarna dolžnika
Nevarnosti, da bi tožeča stranka (na procesno dopusten način) dosegla (materialnopravno nedopustno) izvršbo zoper oba solidarna dolžnika v celoti, se izogne z ustreznim oblikovanjem izreka v kasnejši pravdi. Sodišče, ki v zadevi sodi pozneje, upošteva izvršilni naslov zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je zavezan že pravnomočno obsojeni prvi solidarni dolžnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075429
URS člen 26. SPZ člen 75, 99. OZ člen 179.
vznemirjanje lastninske pravice – nepremoženjska škoda – odgovornost države za delovanje njenih organov – imisije – predhodno vprašanje
Ni razlogov za prekinitev postopka, saj odločitev Inšpektorata RS za okolje in prostor o usodi toženčeve črne gradnje ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Odgovornosti države za delovanje njenih organov ni mogoče razumeti tako široko, da bi že vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom izkazovala protipravnost. Njena odgovornost obstoji tedaj, ko so bile napake v postopku tako hude, da presegajo še dopustni okvir.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079014
ZM člen 2, 16, 32, 37, 108. ZPP člen 337, 337/1.
bianko menica – dospelost bianco menice – ugovori iz temeljnega posla – velika malomarnost pri pridobitvi menice – ugovor, da menični blanket ni izpolnjen v skladu s pooblastilom – razpravno načelo – indici
Dospelost je bistvena sestavina menice.
Pri bianko menici mora izdajatelj pooblastiti remitenta, da izpolni menico z zakonom predvideno vsebino. Če so za izpolnitev bianko akcepta določene meje, jih upnik ne sme prekoračiti, če pa meje pooblastila niso določene, velja pravilo, po katerem sme upnik izpolniti blanket v mejah, ki jih določa narava posla, iz katerega izhaja blanket.
Razpravno načelo velja tudi glede indicev, zaradi česar sodišče ne more sklepati iz dejstev na dejstva. ne da bi za to imelo oporo v trditveni podlagi strank.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – izpodbijanje domneve – običajen rok izpolnitve – trditveno breme upnika v zvezi z običajnim rokom izpolnitve
Vprašanje običajnega roka izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno. Zamujanje s plačili samo po sebi ne pomeni običajnega roka izpolnitve. Tožena stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšen naj bi bil običajen rok (torej v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti), da je sama takšen rok tolerirala, da je bil rok vedno enak oziroma vsaj podoben, da so bili izpodbijani pravni posli posli enakih značilnosti kot tisti pri katerih je tožeča stranka navadno zamujala s plačili.
vročanje – fikcija vročitve – tek rokov – iztek roka za dvig pisanja na nedeljo
Ker prvo toženka izpodbijane sodbe v roku ni dvignila, je v skladu s 4. odstavkom 142. člena dne 12. 3. 2012 nastopila fikcija vročitve. Petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije bi sicer potekel že z iztekom 11. 3. 2012, ker pa je bil ta dan nedelja, se je vročitev v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP štela za opravljeno s potekom prvega prihodnjega delavnika, tj. z iztekom 12. 3. 2012.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – sobodajalec – pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka, ki je po podatkih AJPES registrirana kot „sobodajalec“, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. točke 1. odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, niti ni samostojni podjetnik posameznik.
Za izdajo zamudne sodbe zadostuje, da tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo v tožbi navedenim dejstvom in ni potrebno, da so v tožbi navedena dejstva potrjena (dokazana) s tožbi priloženimi dokazi.
sodno imenovanje članov nadzornega sveta – sklepčnost nadzornega sveta – imenovanje novih članov – pravni interes za pritožbo
Ker je nadzorni svet nasprotnega udeleženca postal popoln in sklepčen, predlagatelja nimata več pravnega interesa za pritožbo, saj je bilo tisto, kar sta s predlogom zasledovala, že doseženo, kar pomeni, da četudi bi s pritožbo uspela, od nje ne bi imela nikakršne pravne koristi.
umik predloga upravitelja za izdajo sklepa v postopku zaradi insolventnosti – smiselna uporaba določb ZPP – obravnavanje pritožbe
Ob smiselni uporabi ZPP se pokaže, da umik predloga upravitelja za izdajo sklepa v postopku zaradi insolventnosti po tem, ko je sodišče o njem že odločilo, ni več mogoč. Če izdanega sklepa zaradi utemeljene pritožbe ne nadomesti z novim sklepom sodišče prve stopnje samo oziroma če ga ob reševanju pritožbe zoper njega ne razveljavi višje sodišče, izdani sklep velja in mora sodišče prve stopnje ravnati v skladu z njim.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075426
ZPP člen 8, 302, 302/3.
presoja izvedenskega mnenja – ponoven začetek glavne obravnave – prekluzija – potek nezgode – dokazno breme – prijava škode zavarovalnici
Po splošnih pogojih šteje, da zavarovanec ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma nastanka škode, če zavarovalnici ni predložil vseh potrebnih podatkov, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovanec krši to obveznost tudi v primeru, če zavarovalnici priglasi škodo na vozilu, za katero ve, da ni nastala v obravnavanem zavarovalnem primeru.
Tudi izvedensko mnenje je, kot vsak drug dokaz, podvrženo prosti oceni dokazov.
Ponoven začetek obravnave pred spremenjenim sodnikom zato ne šteje za prvi narok in ne izniči že nastale prekluzije.
Nasprotni udeleženec ni bil pravilno zastopan, saj so si v navzkrižju interesi CSD X (kot predlagatelja postopka) in CSD X (kot začasnega skrbnika nasprotnega udeleženca).
Četudi dolžnikovo slabo premoženjsko stanje samo po sebi ne utemeljuje zaključka o obstoju predpostavke iz drugega odstavka 270. člena, pa v povezavi z verjetno izkazano namero o (odplačnem) razpolaganju z nepremičninami, iz katerih bi moglo priti do poplačila terjatve, lahko utemeljujejo sklep o verjetno izkazani nevarnosti oteženega poplačila terjatve.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-4, 40/1-5. ZPP člen 318, 318/4.
zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – zahtevek za priznanje podpisa za svojega – sklepčnost tožbe – neodpravljiva nesklepčnost
Iz tožbenih navedb jasno izhaja, da predmetna tožba ni bila vložena, ker toženec ne bi želel izstaviti za tožničino vknjižbo potrebnega zemljiško-knjižnega dovolila, ampak zato ker noče overiti svojega podpisa. Kljub temu je tožnica postavila zahtevek, ki bi glede na svojo vsebino prišel v poštev, če toženec ne bi hotel izstaviti zemljiško-knjižnega dovolila, ki pa je glede na tožbene trditve neodpravljivo nesklepčen.
plačilo avtorskega honorarja – neupravičena obogatitev – dela tujih avtorjev – uporaba Pravilnika – način izračuna honorarja – uporaba tujega prava
Avtor se uveljavljanju materialne avtorske pravice lahko odpove.
Tudi v primeru, če med avtorsko organizacijo in uporabnikom ni sklenjene pogodbe za plačilo avtorskega honorarja, je podlaga za plačilo v določbi 81. člena ZASP.
Repertoar sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
skupno premoženje – določitev deležev – prispevek zakonca
Pravno neupoštevne so pritožbene navedbe toženca, da je imel v obdobju pridobitve stanovanja, ki predstavlja njuno skupno premoženje, večje dohodke, kar je razvidno iz določitve deležev v menjalni pogodbi. Pri določanju deležev se upošteva ne samo prispevek k nastanku skupnega premoženja, temveč tudi prispevek pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - osebni stečaj - prijava terjatev - preizkus terjatev, prijavljenih po poteku zakonskega roka
Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti upnikove terjatve, prijavljene v stečajnem postopku, ni mogoče presoditi, ali ima tožeča stranka pravni interes za nadaljevanje pravdnega postopka.
ZFPPIPP člen 10, 10/1, 224, 224/1. ZOdvT člen 12, 12/1, 28, 28/1.
nagrada pooblaščencu dolžnika – zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka – zastopanje v predhodnem postopku zaradi insolventnosti - vrednost spornega predmeta – stečajna masa
Ne more biti dvoma, da je razpoložljivo premoženje dolžnika za poravnavo njegovih dolgov po prvem odstavku 28. člena ZOdvT, tista kategorija, ki opredeljuje vrednost predmeta v postopkih zaradi insolventnosti in od katere se po tarifni številki 3431 v zvezi s prvim odstavkom 12. člena ZOdvT odmeri nagrada za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Stečajna masa kot sinonim za premoženje (stečajnega) dolžnika, ki je na razpolago za poravnavo njegovih obveznosti, se namreč pojavi šele z dnem začetka stečajnega postopka.