ZPP člen 100, 100/1, 105, 205/1, 205/1-1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 72, 75. ZD 132. ZDR člen 142, 142/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - smrt stranke v postopku - prekinitev postopka - samostojni podjetnik - sposobnost biti stranka v postopku - dediči
Po 1. odstavku 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Samostojni podjetnik ni pravna oseba in nima lastne pravne subjektivitete. Samostojni podjetnik in fizična oseba nista različni osebi s samostojnima procesnima sposobnostma. Po določbah 6. odstavka 3. člena in 1. odstavka 7. člena ZGD-1 je namreč podjetnik fizična oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja in za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Sposobnost fizične osebe biti stranka v postopku preneha s smrtjo, kar pomeni, da mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Sodba, ki se glasi na pokojno fizično osebo, pa je absolutno nična.
Čeprav so bili na naroku za glavno obravnavo kot prva tožena stranka (pravilno) opredeljeni dediči po pokojnem prvotnem (sedaj pokojnem) tožencu, ter kljub dejstvu, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je postopek nadaljevalo zoper dediče po pokojnem prvem tožencu, pri izdaji sodbe tega ni upoštevalo in tega niti v uvodu sodbe niti v izreku ni navedlo, ampak je izdalo sodbo, ki se glasi na ime pokojne prve tožene stranke. Zato je podano neskladje med razlogi sodbe in izrekom sodbe, katerega posledica je, da je z izpodbijano sodbo obveznost plačila odškodnine v plačilo naložena prvi toženi stranki, torej stranki, ki je umrla in zato nima sposobnosti biti stranka, ne pa njenim dedičem.
regulacijska začasna odredba – pogodba o izvajanju nakupov na obroke – plačevanje s kreditnimi karticami - odpoved pogodbe med izdajateljem kartic in prodajalcem – pravda zaradi ugotovitve razveze pogodbe – neprimerno sredstvo zavarovanja
Pravnomočna sodba, s katero je ugotovljeno, da je pogodba, ki sta jo sklenila upnik in dolžnik, razvezana, ne more poseči v medsebojna razmerja, v katera je vstopil dolžnik s svojimi komitenti. V ta razmerja je dolžnik vstopil na podlagi pogodbe s svojimi komitenti (pri čemer oblika in način sklenitve pogodbe nista pomembna).
Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade člen 13. ZPIZ-1 člen 67.
invalidnost - invalidska pokojnina - tujec
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi to povzročilo popolno izgubo delazmožnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zamudna sodba - sklepčnost
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je bil s tem izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki ga opredeljuje člen 318/1 ZPP.
Tožnica v tožbi sicer zares ni izrecno navedla, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 2. 4. 2013, vendar je kljub temu v zvezi s tem dejstvom tožba sklepčna, ker iz nje jasno izhaja, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožnici vročena 1. 2. 2013 in iz katere izhaja, da ji bo delovno razmerje prenehalo po preteku 60-dnevnega odpovednega roka. Ker je 60-dnevni odpovedni rok iztekel 2. 4. 2013, to pa je datum, ki ga tožnica uveljavlja kot datum prenehanja delovnega razmerja tudi v tožbenem zahtevku, je v tem delu izpodbijana tožba sklepčna.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza – vpis plombe v zemljiško knjigo - zaznamba spora - publicitetni učinek – razpolaganje z nepremičnino - pasivna legitimacija
Sama vložitev predloga za zaznambo spora še ne predstavlja protipravnega ravnanja šestindvajseto tožene stranke. Vzročna zveza med ravnanjem šestindvajseto tožene stranke in zatrjevano škodo ni podana. Vpisana plomba ni ovirala pravnega razpolaganja s tožnikovo nepremičnino, na možnost oddaje nepremičnine v najem pa sploh ni mogla vplivati. Zaznamba spora ima le publicitetne učinke, ki na pravno razpolaganje z nepremičnino neposredno ne vplivajo.
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 18, 18/1,18/2, 236, 236/1, 236/1-1, 285e, 285e/1.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – obvestila CSD – priviligirana priča
Med obvestila, ki jih je treba izločiti iz spisa skladno z določbo tretjega odstavka 83. člena ZKP, spadajo tudi obvestila, ki so jih organom za notranje zadeve dale zunanje sodelavke centra za socialno delo, ki so bile v obtoženčevo in oškodovankino družino poslane po nalogu CSD, oškodovanka pa se je kot privilegirana priča iz 1. točke prvega odstavka 236. člena ZKP odrekla pričevanju.
Razrešitev upravitelja je mogoča le zaradi hujše obliko kršitve njegovih obveznosti. Namen zakonske določbe namreč ni kaznovati upravitelja za (vsako) kršitev njegovih obveznosti, saj so za kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, nadzor nad upravitelji pa izvaja minister za pravosodje in zbornica upraviteljev, ki odloča o disciplinski odgovornosti upraviteljev. Institut razrešitve upravitelja je smiselno uporabiti, kadar je mogoče z njim zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem ) deležu.
Vsakdo ima tudi pravico odkloniti predlagane medicinske posege, ki so, razen v nujnih primerih, dovoljeni le z vnaprejšnjo privolitvijo bolnika. Ta je pravno veljavna samo tedaj, ko je bolnik obveščen o lastnem stanju in o možnostih zdravljenja.
ZMZPP člen 90., 91. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-13.
varščina za pravdne stroške.
Prav zato, ker ZPP nima posebnih materialnopravnih določb o varščini za pravdne stroške, sodišče o takšnem predlogu, zgolj na podlagi dol. 13. točke 1. odst. 270. čl. ZPP, ki je procesne narave (pove le, o čem ima predsednik senata pravico odločati med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo), ne more odločiti. Kot materialnopravno podlago za odločitev je zato potrebno uporabiti zakon, ki takšno varstvo ureja. To pa je ZMZPP, ki v 90. in 91. členu predvideva položitev varščine za pravdne stroške le v primeru, ko je tožeča stranka tuj državljan ali oseba brez državljanstva.
ZFPPIPP člen 10, 10/1, 224, 224/1. ZOdvT člen 12, 12/1, 28, 28/1.
nagrada pooblaščencu dolžnika – zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka – zastopanje v predhodnem postopku zaradi insolventnosti - vrednost spornega predmeta – stečajna masa
Ne more biti dvoma, da je razpoložljivo premoženje dolžnika za poravnavo njegovih dolgov po prvem odstavku 28. člena ZOdvT, tista kategorija, ki opredeljuje vrednost predmeta v postopkih zaradi insolventnosti in od katere se po tarifni številki 3431 v zvezi s prvim odstavkom 12. člena ZOdvT odmeri nagrada za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti. Stečajna masa kot sinonim za premoženje (stečajnega) dolžnika, ki je na razpolago za poravnavo njegovih obveznosti, se namreč pojavi šele z dnem začetka stečajnega postopka.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – izpodbijanje domneve – običajen rok izpolnitve – trditveno breme upnika v zvezi z običajnim rokom izpolnitve
Vprašanje običajnega roka izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno. Zamujanje s plačili samo po sebi ne pomeni običajnega roka izpolnitve. Tožena stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšen naj bi bil običajen rok (torej v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti), da je sama takšen rok tolerirala, da je bil rok vedno enak oziroma vsaj podoben, da so bili izpodbijani pravni posli posli enakih značilnosti kot tisti pri katerih je tožeča stranka navadno zamujala s plačili.
vročanje – fikcija vročitve – tek rokov – iztek roka za dvig pisanja na nedeljo
Ker prvo toženka izpodbijane sodbe v roku ni dvignila, je v skladu s 4. odstavkom 142. člena dne 12. 3. 2012 nastopila fikcija vročitve. Petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije bi sicer potekel že z iztekom 11. 3. 2012, ker pa je bil ta dan nedelja, se je vročitev v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP štela za opravljeno s potekom prvega prihodnjega delavnika, tj. z iztekom 12. 3. 2012.
obveznost glavnega dolžnika in poroka - solidarna zaveza - samostojna tožba - nujno sosporništvo - oblikovanje zahtevka v kasnejši pravdi - poznejša sodba - izogib nevarnosti izvršbe zoper oba solidarna dolžnika
Nevarnosti, da bi tožeča stranka (na procesno dopusten način) dosegla (materialnopravno nedopustno) izvršbo zoper oba solidarna dolžnika v celoti, se izogne z ustreznim oblikovanjem izreka v kasnejši pravdi. Sodišče, ki v zadevi sodi pozneje, upošteva izvršilni naslov zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je zavezan že pravnomočno obsojeni prvi solidarni dolžnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073267
OZ člen 131. ZPP člen 72, 291, 291/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – kršitev pravice do kontradiktornosti – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – učinek vmesne sodbe – izločitev sodnika
Učinek vmesne sodbe se izčrpa v pravdi, v kateri je bila izdana, v morebitnih drugih pravdah iz istega pravnega razmerja pa sodišča in strank ne zavezuje.
zapuščinski postopek – stranke postopka – vročitev sklepa o dedovanju
Kot stranke postopka se štejejo tudi tiste osebe, ki so uveljavljale kakšno pravico iz zapuščine oziroma iz naslova dedovanja, čeprav jim ta pravica s sklepom o dedovanju ni bila priznana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075433
OZ člen 171. ZPP člen 154, 155, 285, 286.
strah - odškodnina za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - nepripetost z varnostnim pasom - obrazloženost odločitve o stroških postopka - stroškovnik v spisu - stroški stranskega intervenienta
Ker tožnik ni utrpel primarnega strahu, strah za izid zdravljenja pa je bil intenziven do prvega pregleda v bolnišnici, nato se je pomiril v srednjo intenziteto, po odpustu iz bolnišnice, to je po dveh dneh, pa je bil le še lažje intenzitete, in sicer malo več kot dva meseca, dosojenih 600,00 EUR ni premalo.
Ko se dokaže opustitev uporabe varnostnega pasu, preide trditveno in dokazno breme glede vzročne zveze med neuporabo varnostnega pasu in obsegom nastale škode na tožečo stranko.
Posamezne priznane postavke po OT in njihova višina sta razvidni iz odmere sodišča na specificiranih stroškovnikih v spisu. Ker imajo pravdne stranke in ostali udeleženci postopka ves čas pravico vpogleda v spis, je taka obrazložitev zadostna, saj je v primeru dvoma v odmero stroškov mogoč preizkus z vpogledom v spis.
Uspeh stranskega intervenienta je potrebno presojati v okviru interesa intervenienta za pravdo. Ker se je v obravnavani zadevi ugotovilo, da njegove trditve ne držijo in je dokazano, da tožnik ni bil voznik, mu tožnik, čeprav z zahtevkom ni v celoti uspel, ni dolžan povrniti stroškov postopka.
OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO
VSL0079509
URS člen 15, 35, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – komunikacijska zasebnost – pričakovano polje zasebnosti – svoboda izražanja – elektronski nabiralnik – javna oseba – fishing expedition – začasna odredba na pritožbeni stopnji – regulacijska začasna odredba
Slepo nedovoljeno vdiranje v elektronski nabiralnik (t.i. fishing expedition) je absolutno nedopustno. To velja tako za vdiranje prek računalniškega sistema, kakor za vdiranje prek tehničnih sredstev v stvarnem pojavnem svetu. Edino merilo je merilo pričakovanega polja zasebnosti.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – sobodajalec – pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka, ki je po podatkih AJPES registrirana kot „sobodajalec“, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. točke 1. odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, niti ni samostojni podjetnik posameznik.