delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožniku je delovno razmerje zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo že dne 13. 3. 2012, odpoved pa mu je bila vročena šele dne 13. 4. 2012. 30-dnevni rok za prijavo na zavodu za zaposlovanje za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine teče šele od takrat, ko je bil tožnik obveščen o prenehanju delovnega razmerja, to je z vročitvijo odpovedi, zato je bila prijava pri zavodu (20. 4. 2012) pravočasna.
Pri presoji ali gre za pasivnega družbenika ni pomembno, ali je bil družbenik dejansko pasiven ali aktiven, pač pa, ali bi glede na položaj, ki ga je imel v družbi, lahko bil aktiven. Njegova dejanska neaktivnost ga ne more razbremeniti odgovornosti. Drugi dolžnik bi torej moral dokazati, da glede na svoj položaj v družbi (lastnik 50 % poslovnega deleža) ni mogel vplivati na poslovne odločitve.
Čeprav je pri tožniku, tujcu, ki pri tožencu ni vključen v obvezno zavarovanje, podana I. kategorija invalidnosti, nima pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, ker skupaj s slovensko in bosansko pokojninsko dobo (14 let in 29 dni) ne izpolnjuje pogoja gostote dobe (dopolniti bi moral 17,67 let pokojninske dobe).
Poglavitni pogoj, da sodišče lahko izda zamudno sodbo je, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, ta pogoj pa v predmetni zadevi ni izpolnjen. Tožena stranka namreč v času vročanja tožbe ni bivala na naslovu, kjer se ji je vročala tožba v odgovor, torej ji ni bilo omogočeno, da bi uspešno odgovorila na tožbo. Do spremembe naslova pa je prišlo že pred vložitvijo tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ob inventuri je bila dolžnost delavcev, da pokažejo inventurni komisiji vse zaloge materiala (tudi neknjiženega), ki se nahaja v skladišču, s to dolžnostjo pa je bil seznanjen tudi tožnik (ki je delal na delovnem mestu tehtalec). Ker tožnik tega ni storil, je huje kršil pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je to storil naklepoma, zato je tožena stranka tožniku na podlagi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odlog postopka zavarovanja - pravni interes za pritožbo
Pritožnik mora imeti za pritožbo pravni interes, sicer njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Ta njegov interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, v celotnem pritožbenem postopku, kot tudi v času, ko o pritožbi odloča drugostopno sodišče. Pritožnik, ki je v predmetnem postopku zavarovanja ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za njeno vložitev, slednjega od odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti dalje ne more več imeti, saj je upnik utemeljeval svoj predlog za odlog postopka zavarovanja do takrat, ko bo o tem izrednem pravnem sredstvu odločeno.
nadaljevanje izvršbe z družbenikom izbrisane družbe – edini družbenik ima stalno bivališče v tujini – izvršilni naslov
sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za nadaljevanje izvršbe proti družbeniku in šele v naslednjem koraku ugotavljati, ali ima družbenik v Republiki Sloveniji kakšno premoženje, zoper katerega bi bilo mogoče voditi izvršbo. Brez sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika namreč upnik ne bi imel nobene odločbe slovenskega sodišča, na podlagi katere bi sploh imel možnost uveljavljati poplačilo po pravilih mednarodnega prava v državi, v kateri ima družbenik stalno bivališče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec, ki v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi in navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov, ki naj utemeljujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče dodatnih razlogov ne more upoštevati, temveč presoja le obstoj in zakonitost odpovedi tistega razloga, iz katerega je pri podani pisni odpovedi izhajal in ga obrazložil sam delodajalec.
ZPIZ-2 člen 13, 20, 20/1, 20/1-2, 154. ZDoh člen 38. ZS člen 90.
izvedenina - prispevek za posebne primere zavarovanja
Ker se prispevek za posebne primere zavarovanja obračuna in plača le fizičnim osebam, se ta prispevek za izvedenski organ, ki ni fizična, temveč pravna oseba, ne plačuje in se tudi ne obračuna v izvedenino.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/3, 113, 113/1, 113/2, 210, 210/1. Kolektivna pogodba dejavnost trgovine Slovenije člen 66, 66/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - predstavniki delavcev
Tožnica pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni uživala zaščite kot sindikalna zaupnica v skladu z določbo 113/1 ZDR, ker njen delodajalec o izvolitvi tožnice za sindikalno zaupnico ni bil obveščen v skladu z določbami 66. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.
Tožena stranka je spoštovala določbo 88/3 čl. ZDR (po kateri mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), saj v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela na razpolago prostega delovnega mesta, ustreznega za tožnico, ki bi ji ga lahko ponudila. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z drugimi delavci ni pomenilo prikritega zaposlovanja delavcev za nedoločen čas. Razlogi za sklenitev teh pogodb so bili različni, a skladni z 52. členom ZDR.
preizkus alkoholiziranosti – nova dejstva – dokazni predlogi
Pritožnica kot pomembno okoliščino izpostavlja, da ji je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti šele 28 minut po zaustavitvi, vendar ta okoliščina za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembna, oziroma ji je lahko le v korist, glede na splošno znano dejstvo, da se alkohol iz krvi tudi izloči.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1. ZPP člen 213, 213/2, 287.
bolniški stalež
Ker je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo po odločbi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela ter mu je bila priznana pravica do premestitve z omejitvijo opravljanja del izven prometa, je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bil začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, neutemeljen.
Tožnica pritožbe zoper prvostopenjski sklep na drugostopenjski organ toženca ni vložila, temveč je vložila direktno tožbo na sodišče. Ker tožnica ni izčrpala rednih pravnih poti in je prvostopenjski sklep postal pravnomočen, se tožba zavrže.
Ravnanja toženca, to je odločanja o tožnikovem bolniškem staležu, ni mogoče šteti za samovoljno in arbitrarno, in tudi ni prišlo do naklepnega nepriznanja bolniškega staleža, zaradi česar naj bi prišlo do odpovedi delovnega razmerja, zato njegovo ravnanje ni protipravno. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za materialno (zamudne obresti od dolga, ki ga dolžnik ni mogle plačati in nižja pokojnina zaradi predčasne upokojitve) in nematerialno škodo (duševne bolečine in strah), neutemeljen.
Ker je sodišče pritožbo zoper sodbo, poslano z navadno pošiljko, prejelo po izteku roka za pritožbo (15 dni od vročitve sodbe), je pritožba prepozna, zato se zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063544
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 168, 168/1, 168/5. ZPP člen 154, 154/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - skupni sporazum - uporaba tarife - civilna kazen - predpravdni stroški - ddv od odškodnine
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Ugotovitev, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi konflikt direktorja tožene stranke s tožnico, ne pa zatrjevan poslovni razlog, pomeni, da ni bil podan zakonit, z zakonom določen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDR delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Presoja se zakonitost tistega odpovednega razloga, ki ga delodajalec v odpovedi navede. Tožena stranka je kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla poslovni razlog, vendar je bilo v postopku ugotovljeno, da ta razlog ni bil podan in da je šlo za zlorabo inštituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana odpoved nezakonita.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka - prekluzivni rok
Zavzemanje tožene stranke, da se ji zaradi zamude pritožbenega roka zoper sodbo iz razloga bolezni pooblaščenca še da možnost vložitve pritožbe, ni sprejemljivo, saj gre pri pritožbenem roku za zakonsko določen prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more podaljševati.
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 49. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 38, 38/2, 135.
povrnitev stroškov poroda v tujini - načrtovan porod - bolnišnično zdravljenje
Tožnica ni upravičena do povračila stroškov fiziološkega poroda, opravljenega v porodnem centru v Avstriji. Do poroda ni prišlo nepričakovano in nenačrtovano med potovanjem oziroma začasnim bivanjem tožnice v tujini, temveč je tožnica v Avstrijo odšla prav z namenom, da tam rodi. V Sloveniji ji je na voljo enakovredna zdravstvena storitev, ki je enako učinkovita kot zdravstvena storitev v tujini in je na voljo tudi v ustreznem čakalnem razdobju.