odlog postopka zavarovanja - pravni interes za pritožbo
Pritožnik mora imeti za pritožbo pravni interes, sicer njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Ta njegov interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, v celotnem pritožbenem postopku, kot tudi v času, ko o pritožbi odloča drugostopno sodišče. Pritožnik, ki je v predmetnem postopku zavarovanja ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za njeno vložitev, slednjega od odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti dalje ne more več imeti, saj je upnik utemeljeval svoj predlog za odlog postopka zavarovanja do takrat, ko bo o tem izrednem pravnem sredstvu odločeno.
odškodninska odgovornost - izplačilo razlike plače - poslovodna oseba - prenehanje mandata - protipravnost
Pogodba o zaposlitvi direktorice je določala obseg pravic, ki gredo tožnici iz naslova opravljanja funkcije direktorice tožene stranke. Potek mandata je določil datum, do katerega je tožnica upravičena do plače direktorice tožene stranke (31. 3. 2007). Po tem času, tudi če tožnica ne bi bila nezakonito razrešena in ji pogodba ne bi bila odpovedana, do plače za delovno mesto direktorice ne bi bila več upravičena. Tožnica je že 17. 6. 2006 s toženo stranko podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, ki je veljala tudi po poteku časa, ki je bil v pogodbi o zaposlitvi direktorice z dne 13. 5. 2003 določen za čas trajanja mandata direktorice. Zaradi razveljavitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi torej tožnica ni bila upravičena do plače direktorice po prenehanju mandata direktorice (31. 7. 2007), saj je v tem delu kljub razveljavitvi odpovedi prenehala določba, ki je tožnici določala plačo direktorice. Odpoved je vplivala le na to, da je tožnici priznana podlaga za plačilo razlike v plači za čas trajanja mandata. Zato v ravnanju tožene stranke, ki tožnici v času po prenehanju mandata direktorice ni več izplačevala plače za delovno mesto direktorice, ni protipravnosti, ki bi jo lahko šteli kot element odškodninskega delikta.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 333. ZIZ člen 42, 42/3.
vrnitev v prejšnje stanje - prepozna pritožba - nadomestna vročitev - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Pritožba je redno pravno sredstvo in se lahko vloži le zoper nepravnomočne sodne odločbe. Če sodišče neutemeljeno izda potrdilo o pravnomočnosti (ker je npr. napačno štelo, da je bila odločba sodišča pravilno vročena), je potrebno zato, da bi bila pritožba zoper odločbo dovoljena, najprej razveljaviti klavzulo o pravnomočnosti. Pravna podlaga za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti je podana v 3. odstavku 42. člena ZIZ. Le-ta določa, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Ista določba se uporablja tudi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Šele, ko je klavzula o pravnomočnosti razveljavljena, so podani pogoji za vložitev pritožbe na podlagi določbe 333. člena ZPP.
Pri presoji ali gre za pasivnega družbenika ni pomembno, ali je bil družbenik dejansko pasiven ali aktiven, pač pa, ali bi glede na položaj, ki ga je imel v družbi, lahko bil aktiven. Njegova dejanska neaktivnost ga ne more razbremeniti odgovornosti. Drugi dolžnik bi torej moral dokazati, da glede na svoj položaj v družbi (lastnik 50 % poslovnega deleža) ni mogel vplivati na poslovne odločitve.
ureditev meje - stroški postopka - solidarna zaveza - sosporniki
Sosporniki krijejo stroške po enakih delih, pri solidarnih zavezancih pa je solidarna tudi njihova odgovornost za stroške, prisojene nasprotni stranki (tretji odstavek 161. člena ZPP). Ker so nasprotni udeleženci kot solastniki nepremičnine, glede katere se je določala meja, solidarni zavezanci, so dolžni skupne stroške povrniti predlagatelju solidarno.
Pravica do vdovske pokojnine je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. S smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do vdovske pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Sodišče je zato postopek, v katerem je tožnica uveljavljala priznanje pravice do družinske pokojnine, zaradi njene smrti zakonito ustavilo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. OZ člen 136.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - stanje prehodne nerazsodnosti
Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana na podlagi 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR. Ta določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi navedene določbe ni le, da delavec ne pride na delo in da o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral, temveč je pogoj zanjo tudi to, da je to mogel storiti. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnik v kritičnem obdobju zaradi stanja prehodne nerazsodnosti zaradi uporabe psihoaktivnih snovi ni bil sposoben obveščati delodajalca o razlogih za svojo odsotnost z delovnega mesta. Takšna ugotovitev izvedenca pa pomeni, da ni bil podan eden od kumulativno naštetih elementov za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, to je možnost delavca, da delodajalca obvesti o razlogih za svojo odsotnost.
Tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana, ker ni (neupravičeno) prišel na delo, temveč zato, ker o odsotnosti ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pri presoji, ali je tožniku možno očitati, da tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, pa je dejansko pomembno ne le, ali je tožnik zaradi prehodne nerazsodnosti to mogel storiti, temveč tudi ali se je tožnik po svoji krivdi sam spravil v takšno stanje. Glede odgovornosti delavca za opustitev iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je v primeru prehodne nerazsodnosti smiselno potrebno upoštevati tudi določbo drugega odstavka 136. člena OZ. Ta določa, da je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje.
solastnina – posel rednega upravljanja – popravilo strehe - soglasje solastnika – spor majhne vrednosti
Plačilo izvedenih del v zvezi s popravilom strehe je utemeljen na določbi 68. čl. SPZ, ker sta toženca kot solastnika soglašala s sanacijo; če soglasja ne bi bilo, bi bila terjatev utemeljena na podlagi 1. odst. 202. čl. OZ.
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe materialnopravno zmotno opredelilo konkretne zneske bruto in neto plače, ki jih mora prvotožena stranka obračunati oziroma izplačati tožnici, saj se neto zneski izračunavajo na podlagi podatkov v času izplačila neto plače.
URS člen 25. ZUP člen 252, 253, 274, 278, 279. ZSV člen 39a.
denarna socialna pomoč - odločitev v škodo pritožnika
Toženec je na pritožbo tožnice odločil v njeno škodo in odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči zaradi očitne prekršitve materialnega predpisa odpravil oziroma razveljavil z učinkom za nazaj. Ker pogoji iz 253. člena ZUP za odločitev v škodo pritožnika niso bili izpolnjeni, je odločba nezakonita.
Glede na določbo drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (ZP-1) sodišče nima diskrecijske pravice glede odločitve, ali bo preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa jo mora preklicati, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec, ki v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi in navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov, ki naj utemeljujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče dodatnih razlogov ne more upoštevati, temveč presoja le obstoj in zakonitost odpovedi tistega razloga, iz katerega je pri podani pisni odpovedi izhajal in ga obrazložil sam delodajalec.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - stroški v zvezi z zdravljenjem - izguba na zaslužku - odmera višine odškodnine - zastaranje - renta - sukcesivno nastajajoča škoda
V sodni praksi ni sporno, da lahko oškodovanec odškodnino za sukcesivno nastajajočo škodo (izgubo na dohodku) uveljavlja bodisi v obliki rente bodisi s sukcesivnim vtoževanjem odškodnine za preteklo obdobje, pri čemer se zastaralni roki računajo po določilih 352. člena OZ in rok prične teči z dnem, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod.
Okužba tožnika s hepatitisom C, ki je bila opredeljena za poklicno bolezen, ne sodi med zavarovane primere po zavarovalni polici za zavarovanje odgovornosti po splošnih zavarovalnih pogojih, sklenjeni med prvo in drugo toženo stranko, zato drugo tožena stranka ni odgovorna za izplačilo odškodnine tožniku.
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
ZPIZ-2 člen 13, 20, 20/1, 20/1-2, 154. ZDoh člen 38. ZS člen 90.
izvedenina - prispevek za posebne primere zavarovanja
Ker se prispevek za posebne primere zavarovanja obračuna in plača le fizičnim osebam, se ta prispevek za izvedenski organ, ki ni fizična, temveč pravna oseba, ne plačuje in se tudi ne obračuna v izvedenino.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/3, 113, 113/1, 113/2, 210, 210/1. Kolektivna pogodba dejavnost trgovine Slovenije člen 66, 66/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - predstavniki delavcev
Tožnica pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni uživala zaščite kot sindikalna zaupnica v skladu z določbo 113/1 ZDR, ker njen delodajalec o izvolitvi tožnice za sindikalno zaupnico ni bil obveščen v skladu z določbami 66. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.
Tožena stranka je spoštovala določbo 88/3 čl. ZDR (po kateri mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), saj v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela na razpolago prostega delovnega mesta, ustreznega za tožnico, ki bi ji ga lahko ponudila. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z drugimi delavci ni pomenilo prikritega zaposlovanja delavcev za nedoločen čas. Razlogi za sklenitev teh pogodb so bili različni, a skladni z 52. členom ZDR.
Sklep Občinske skupnosti za zaposlovanje, s katerim je bil tožnik spoznan kot nesposoben za pridobitno delo, je poseben ukrep po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ne pa podlaga za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki bi bila v pristojnosti toženca. Pri toženčevi pravni prednici Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je bila vložena zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki je bila s sklepom zavrnjena. Kasneje tožnik zahteve za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu ni vložil, pač pa je pri njem uveljavljal realizacijo sklepa Občinske skupnosti za zaposlovanje, čeprav za to ni imel podlage. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine od dneva pravnomočnosti sklepa o priznanju invalidnosti dalje, ni utemeljen.
Tožnica pritožbe zoper prvostopenjski sklep na drugostopenjski organ toženca ni vložila, temveč je vložila direktno tožbo na sodišče. Ker tožnica ni izčrpala rednih pravnih poti in je prvostopenjski sklep postal pravnomočen, se tožba zavrže.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0076916
ZFPPIPP člen 18, 442, 442/6, 442/7, 442/8. OZ člen 369. ZOR člen 392. ZIZ člen 56a.
izvršilni naslov - zastaranje obveznosti – zastaralni rok - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – dokazno breme – ožje povezane osebe – izpodbojna domneva
Kadar je izvršilni naslov izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, izvršilnemu naslovu takoj sledi postopek izterjave terjatve, zato začne (desetletni) zastaralni rok teči šele, ko je ta postopek končan.
ZDR člen 6.a, 6.a/4, 44, 45, 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - poseg v delavčevo osebno integriteto
Nadrejena tožnice ni diskriminirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Po določilih 6. člena ZDR je prepovedana diskriminacija, ki je podana, če delodajalec ne zagotavlja enake obravnave glede na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno ali socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu z ZDR. Tožnica je navedla, da je bila diskriminirana iz razloga, ker živi sama z invalidnim sinom. Iz izvedenih dokazov pa ne izhaja, da bi tožena stranka kakorkoli tožnico diskriminirala iz tega. Tožničino doživljanje dogodkov je posledica njenega zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bila tožnica v dalj časa trajajočem bolniškem staležu in je zdravnik na obdobnem zdravniškem pregledu ocenil, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Ker ni bila ugotovljena odškodninska odgovornost delodajalca po splošnih pravilih civilnega prava, torej da gre za protipravno ravnanje, krivdo, nastanek škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna za vtoževano škodo.