Ker tožnica pred vložitvijo tožbe pri tožencu ni najprej zahtevala, naj se o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo odloči v nadaljnjih sedmih dneh, in zatrjevala, da je ta rok brezuspešno potekel, ni prišlo do molka organa iz 2. odstavka 72. člena ZDSS-1, zato se tožba zavrže.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu je zakonita, če obstaja utemeljen odpovedni razlog po določilih prvega odstavka 111. člena ZDR in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma poteka časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, kot to določa prvi odstavek 110. člena ZDR. Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da je tožnica med delovnim časom in v prostorih delodajalca opravljala delo po avtorski pogodbi z medobčinskim društvom, pri čemer je za navedeno delo uporabljala elektronsko pošto in računalnik delodajalca, pri čemer je naklepno huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko opredeliti do vseh očitanih ji kršitev in upoštevati tudi navajanja tožnice, da je njeno ravnanje, tudi če dejansko predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki nima narave hujše kršitve, ki bi utemeljevala izredno odpoved, ki je sicer skrajno sredstvo za najtežje kršitve delovne discipline. Sodišče se bo moralo opredeliti tudi, ali je tožnica škodovala toženi stranki ter pri tem upoštevati, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena 17 let in je svoje delo opravljala dobro.
Za izračun pokojninske osnove detaširanih delavcev se upoštevajo plače, od katere so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se pokojnina odmeri od dejansko izplačane plače v tuji valuti, neutemeljen.
Ker je tožnica v spornem obdobju prejemala pokojnino od srbskega nosilca zavarovanja, ni bila upravičena do dodatka v višini osnove iz 2. člena ZZSV, temveč le v višini razlike med usklajenim zneskom te osnove in eursko protivrednostjo zneska pokojnine, ki ji jo je izplačal srbski nosilec zavarovanja. Ker je kljub temu prejemala dodatek v višini osnove, saj tožencu ni sporočila, da pokojnino prejema iz Srbije, je preplačilo dodatka dolžna vrniti tožencu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožena stranka je v okviru reorganizacije poslovanja ukinila kadrovsko službo in opravila z delovnega mesta kadrovik prenesla na zunanjega izvajalca in v finančno računovodski oddelek. Z ukinitvijo tožničinega delovnega mesta kadrovik je prenehala potreba po opravljanju takšnega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je tožnici prenehalo delovno razmerje. Tožena stranka je preverila vse možnosti za zaposlitev tožnice pod spremenjenimi pogoji, vendar jih pri obstoječi organizaciji poslovanja in sistemizaciji delovnih mest ni našla. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, zakonita.
fonogram - uporaba tarife - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del - razlaga skupnega sporazuma - DDV - zahtevek za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev - stroški kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic
V 4. členu Sporazuma 2006 so urejena razmerja med uporabnikom in tožečo stranko pri sklepanju pogodb oziroma določena domneva o tem, kdaj se šteje, da je „ustrezna pravica prenesena“. Vendar pa (ne)ureditev razmerja med uporabnikom in tožečo stranko v splošnem delu Sporazuma 2006 še ne pomeni, da se tarifni del Sporazuma 2006 za določitev višine nadomestila, v primeru spora med pravdnima strankama zaradi neplačila nadomestila, ne sme uporabiti.
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Zahtevek tožeče stranke (kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic) za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev ne more biti utemeljen že zaradi 1. odstavka 153. člena ZASP. Ta določa, da mora prihodek od svoje dejavnosti nameniti za stroške poslovanja. Ti stroški vključujejo med drugim tudi stroške odkrivanja kršitev avtorske pravice.
URS člen 25. ZUP člen 252, 253, 274, 278, 279. ZSV člen 39a.
denarna socialna pomoč - odločitev v škodo pritožnika
Toženec je na pritožbo tožnice odločil v njeno škodo in odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči zaradi očitne prekršitve materialnega predpisa odpravil oziroma razveljavil z učinkom za nazaj. Ker pogoji iz 253. člena ZUP za odločitev v škodo pritožnika niso bili izpolnjeni, je odločba nezakonita.
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe materialnopravno zmotno opredelilo konkretne zneske bruto in neto plače, ki jih mora prvotožena stranka obračunati oziroma izplačati tožnici, saj se neto zneski izračunavajo na podlagi podatkov v času izplačila neto plače.
ZZVZZ člen 13, 13/1, 19, 80, 80/2, 81, 81/2, 82. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 63 63/1. ZPP člen 287, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZUP člen 129, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
bolniški stalež - vzrok staleža
Za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu, kot jo definira 1. alineja 1. odstavka 63. člena ZPIZ-1, mora biti izpolnjen pogoj neposredne vzročne zveze med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Le v kolikor je med prometno nesrečo, v kateri si je tožnik poškodoval rebra in kolk, in začasno nezmožnostjo za delo v spornem obdobju (od 15. 5. 2010 do 26. 7. 2010), ko so bile pri tožniku v ospredju psihične težave, podana neposredna vzročna zveza, je kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju mogoče opredeliti poškodbo pri delu, kar tožnik uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ZPIZ-2 člen 13, 20, 20/1, 20/1-2, 154. ZDoh člen 38. ZS člen 90.
izvedenina - prispevek za posebne primere zavarovanja
Ker se prispevek za posebne primere zavarovanja obračuna in plača le fizičnim osebam, se ta prispevek za izvedenski organ, ki ni fizična, temveč pravna oseba, ne plačuje in se tudi ne obračuna v izvedenino.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/3, 113, 113/1, 113/2, 210, 210/1. Kolektivna pogodba dejavnost trgovine Slovenije člen 66, 66/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - predstavniki delavcev
Tožnica pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni uživala zaščite kot sindikalna zaupnica v skladu z določbo 113/1 ZDR, ker njen delodajalec o izvolitvi tožnice za sindikalno zaupnico ni bil obveščen v skladu z določbami 66. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.
Tožena stranka je spoštovala določbo 88/3 čl. ZDR (po kateri mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), saj v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela na razpolago prostega delovnega mesta, ustreznega za tožnico, ki bi ji ga lahko ponudila. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z drugimi delavci ni pomenilo prikritega zaposlovanja delavcev za nedoločen čas. Razlogi za sklenitev teh pogodb so bili različni, a skladni z 52. členom ZDR.
Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade člen 13. ZPIZ-1 člen 67.
invalidnost - invalidska pokojnina - tujec
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi to povzročilo popolno izgubo delazmožnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/4, 13, 13/3, 13/4.
zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks – neresnični podatki o družinskem članu
Del izjave o premoženjskem stanju je tudi izjava vlagatelja in polnoletnih družinskih članov, da so vsi navedeni podatki v vlogi (izjavi o premoženjskem stanju) resnični, točni in popolni, ter da so v vlogi navedeni vsi dohodki, prejemki in premoženje vlagatelja in njegovih družinskih članov. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
Od uveljavitve ZUJF dalje ni več pravne podlage za zmanjšanje oziroma odpis dolga iz naslova neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da mu toženec ta dolg odpiše, neutemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 234/1, 238, 238/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bolniški stalež
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob izteku odpovednega roka je bila tožnica v bolniškem staležu, zato ji je v skladu z 3. odstavkom 116. člena ZDR delovno razmerje lahko zakonito prenehalo šele z dnem, ko se je vrnila na delo, oziroma ko bi se morala vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.
Čeprav je pri tožniku, tujcu, ki pri tožencu ni vključen v obvezno zavarovanje, podana I. kategorija invalidnosti, nima pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, ker skupaj s slovensko in bosansko pokojninsko dobo (14 let in 29 dni) ne izpolnjuje pogoja gostote dobe (dopolniti bi moral 17,67 let pokojninske dobe).
Ker je tožnik revizijo vložil po izteku 30-dnevnega roka od vročitve sodbe pritožbenega sodišča, je prepozna in se zavrže, kljub temu da sodba ni vsebovala pravnega pouka. Odločitev pritožbenega sodišča ne vsebuje pravnega pouka o možnosti vložitve izrednih pravnih sredstev.
društvo - izključitev iz lovske družine - pravila lovske družine
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik po tem, ko mu je tožena stranka z dopisoma prepovedala celotno delovanje v lovski družini (lov, sestanki in ostalo) v skladu z določbo 14. člena Zakona o društvih (ZDru-1), izkoristil pravno pot v lovski družini (drugi odstavek 14. člena in peti odstavek 13. člena ZDru-1) in da sta bila z dopisom izrečena ukrepa nezakonita.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063557
ZASP člen 157, 157/4, 157/4-1; 157/4-3, 158, 158/2, 168. ZPP člen 311, 318. ZPreZP člen 2, 2/1, 11, 11/2. ZDDV člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju ZDDV člen 13.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – nesklepčnost – stroški odkrivanja kršitev avtorske pravice – stroški opomina
Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker civilna kazen ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ob inventuri je bila dolžnost delavcev, da pokažejo inventurni komisiji vse zaloge materiala (tudi neknjiženega), ki se nahaja v skladišču, s to dolžnostjo pa je bil seznanjen tudi tožnik (ki je delal na delovnem mestu tehtalec). Ker tožnik tega ni storil, je huje kršil pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je to storil naklepoma, zato je tožena stranka tožniku na podlagi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.