redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zamudna sodba - sklepčnost
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je bil s tem izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki ga opredeljuje člen 318/1 ZPP.
Tožnica v tožbi sicer zares ni izrecno navedla, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 2. 4. 2013, vendar je kljub temu v zvezi s tem dejstvom tožba sklepčna, ker iz nje jasno izhaja, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožnici vročena 1. 2. 2013 in iz katere izhaja, da ji bo delovno razmerje prenehalo po preteku 60-dnevnega odpovednega roka. Ker je 60-dnevni odpovedni rok iztekel 2. 4. 2013, to pa je datum, ki ga tožnica uveljavlja kot datum prenehanja delovnega razmerja tudi v tožbenem zahtevku, je v tem delu izpodbijana tožba sklepčna.
Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade člen 13. ZPIZ-1 člen 67.
invalidnost - invalidska pokojnina - tujec
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi to povzročilo popolno izgubo delazmožnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
Sklep Občinske skupnosti za zaposlovanje, s katerim je bil tožnik spoznan kot nesposoben za pridobitno delo, je poseben ukrep po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ne pa podlaga za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki bi bila v pristojnosti toženca. Pri toženčevi pravni prednici Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je bila vložena zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ki je bila s sklepom zavrnjena. Kasneje tožnik zahteve za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu ni vložil, pač pa je pri njem uveljavljal realizacijo sklepa Občinske skupnosti za zaposlovanje, čeprav za to ni imel podlage. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine od dneva pravnomočnosti sklepa o priznanju invalidnosti dalje, ni utemeljen.
ZPP člen 249. ZS člen 84. ZASP člen 5, 5/2. ZDoh-2 člen 38, 38/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/7.
izvedenina – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko avtorske agencije je skladno s 7. odstavkom 53. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, po katerem se izplačilo nagrade in stroškov opravi neposredno na račun izvedenca.
Pravica do vdovske pokojnine je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. S smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do vdovske pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Sodišče je zato postopek, v katerem je tožnica uveljavljala priznanje pravice do družinske pokojnine, zaradi njene smrti zakonito ustavilo.
nadaljevanje izvršbe z družbenikom izbrisane družbe – edini družbenik ima stalno bivališče v tujini – izvršilni naslov
sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za nadaljevanje izvršbe proti družbeniku in šele v naslednjem koraku ugotavljati, ali ima družbenik v Republiki Sloveniji kakšno premoženje, zoper katerega bi bilo mogoče voditi izvršbo. Brez sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika namreč upnik ne bi imel nobene odločbe slovenskega sodišča, na podlagi katere bi sploh imel možnost uveljavljati poplačilo po pravilih mednarodnega prava v državi, v kateri ima družbenik stalno bivališče.
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
Tožnica pritožbe zoper prvostopenjski sklep na drugostopenjski organ toženca ni vložila, temveč je vložila direktno tožbo na sodišče. Ker tožnica ni izčrpala rednih pravnih poti in je prvostopenjski sklep postal pravnomočen, se tožba zavrže.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu je zakonita, če obstaja utemeljen odpovedni razlog po določilih prvega odstavka 111. člena ZDR in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma poteka časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, kot to določa prvi odstavek 110. člena ZDR. Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla, da je tožnica med delovnim časom in v prostorih delodajalca opravljala delo po avtorski pogodbi z medobčinskim društvom, pri čemer je za navedeno delo uporabljala elektronsko pošto in računalnik delodajalca, pri čemer je naklepno huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko opredeliti do vseh očitanih ji kršitev in upoštevati tudi navajanja tožnice, da je njeno ravnanje, tudi če dejansko predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki nima narave hujše kršitve, ki bi utemeljevala izredno odpoved, ki je sicer skrajno sredstvo za najtežje kršitve delovne discipline. Sodišče se bo moralo opredeliti tudi, ali je tožnica škodovala toženi stranki ter pri tem upoštevati, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena 17 let in je svoje delo opravljala dobro.
Ker je sodišče pritožbo zoper sodbo, poslano z navadno pošiljko, prejelo po izteku roka za pritožbo (15 dni od vročitve sodbe), je pritožba prepozna, zato se zavrže.
Od uveljavitve ZUJF dalje ni več pravne podlage za zmanjšanje oziroma odpis dolga iz naslova neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da mu toženec ta dolg odpiše, neutemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 234/1, 238, 238/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bolniški stalež
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob izteku odpovednega roka je bila tožnica v bolniškem staležu, zato ji je v skladu z 3. odstavkom 116. člena ZDR delovno razmerje lahko zakonito prenehalo šele z dnem, ko se je vrnila na delo, oziroma ko bi se morala vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.
ZPIZ-1 člen 170, 259, 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1. ZUP člen 5, 14. ZPP člen 213, 287, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 61. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 120. Zakon o splošnem upravnem postopku (1978) člen 5, 5/2, 14.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 120. Zakon o splošnem upravnem postopku (1978) člen 5, 5/2, 14. Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1979) člen 11, 24, 24/2. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 48.
odškodninska odgovornost zavoda - invalidnina
Ravnanje toženca, ki tožniku ni priznal pravice do invalidnine že od 30. 10. 1985 dalje,
temveč od 1. 11. 2009 dalje,
ni protipravno ravnanje. Toženec pred vložitvijo zahteve tožnika z dne 28. 4. 2010 za priznanje pravice do invalidnine ni mogel (in tudi ni smel) uvesti postopka za priznanje te pravice, kljub temu da je invalidska komisija že v izvedenskem mnenju z dne 10. 3. 1986, ko je ocenjevala tožnikovo invalidnost, ocenila tudi telesno okvaro. Odškodninska odgovornost toženca za premoženjsko škodo v višini mesečnih zneskov invalidnin, ki bi tožniku šli od 30. 10. 1985 dalje, ni podana, zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine neutemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - stroški v zvezi z zdravljenjem - izguba na zaslužku - odmera višine odškodnine - zastaranje - renta - sukcesivno nastajajoča škoda
V sodni praksi ni sporno, da lahko oškodovanec odškodnino za sukcesivno nastajajočo škodo (izgubo na dohodku) uveljavlja bodisi v obliki rente bodisi s sukcesivnim vtoževanjem odškodnine za preteklo obdobje, pri čemer se zastaralni roki računajo po določilih 352. člena OZ in rok prične teči z dnem, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod.
Okužba tožnika s hepatitisom C, ki je bila opredeljena za poklicno bolezen, ne sodi med zavarovane primere po zavarovalni polici za zavarovanje odgovornosti po splošnih zavarovalnih pogojih, sklenjeni med prvo in drugo toženo stranko, zato drugo tožena stranka ni odgovorna za izplačilo odškodnine tožniku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ob inventuri je bila dolžnost delavcev, da pokažejo inventurni komisiji vse zaloge materiala (tudi neknjiženega), ki se nahaja v skladišču, s to dolžnostjo pa je bil seznanjen tudi tožnik (ki je delal na delovnem mestu tehtalec). Ker tožnik tega ni storil, je huje kršil pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je to storil naklepoma, zato je tožena stranka tožniku na podlagi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je po prejemu vabila na glavno obravnavo pisno umaknil tožbo. Ker umika tožbe ni mogoče preklicati, toženec pa se je z umikom strinjal, je sodišče postopek zakonito ustavilo.
stroški postopka - brezplačna pravna pomoč - odvetniška nagrada
Odvetniška nagrada se v primerih izplačevanja iz državnega proračuna, ko tožnico zastopa po brezplačni pravni pomoči dodeljena odvetnica, odmeri glede na vrednost predmeta z uporabo 36. člena Zakona o odvetniški tarifi in ne z uporabo 12. člena istega zakona.
ZJU člen 5, 22, 22/3. ZObr člen 88, 88/1, 92, 92/1, 92/1-2. ZDR člen 52. 52/1.
poklicno delo na obrambnem področju - sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Iz druge alineje prvega odstavka 92. člena ZObr izhaja, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas "lahko podaljšuje". Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki tožene stranke ne obvezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb, niti ne pomeni, da bi bilo z vojakom mogoče pogodbo o zaposlitvi podaljšati zgolj za obdobje, za kakršno je bila sklenjena z njim prva pogodba o zaposlitvi.