Od uveljavitve ZUJF dalje ni več pravne podlage za zmanjšanje oziroma odpis dolga iz naslova neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da mu toženec ta dolg odpiše, neutemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 234/1, 238, 238/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bolniški stalež
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob izteku odpovednega roka je bila tožnica v bolniškem staležu, zato ji je v skladu z 3. odstavkom 116. člena ZDR delovno razmerje lahko zakonito prenehalo šele z dnem, ko se je vrnila na delo, oziroma ko bi se morala vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
ZPIZ-2 člen 13, 20, 20/1, 20/1-2, 154. ZDoh člen 38. ZS člen 90.
izvedenina - prispevek za posebne primere zavarovanja
Prispevek za posebne primere zavarovanja se obračuna in plača le fizičnim osebam. Zato se ta prispevek za izvedenski organ, ki ni fizična, temveč pravna oseba, ne plačuje in se ne obračuna v izvedenino.
Glede na določbo drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (ZP-1) sodišče nima diskrecijske pravice glede odločitve, ali bo preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa jo mora preklicati, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ob inventuri je bila dolžnost delavcev, da pokažejo inventurni komisiji vse zaloge materiala (tudi neknjiženega), ki se nahaja v skladišču, s to dolžnostjo pa je bil seznanjen tudi tožnik (ki je delal na delovnem mestu tehtalec). Ker tožnik tega ni storil, je huje kršil pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je to storil naklepoma, zato je tožena stranka tožniku na podlagi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 13, 13/1, 19, 80, 80/2, 81, 81/2, 82. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 63 63/1. ZPP člen 287, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZUP člen 129, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
bolniški stalež - vzrok staleža
Za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu, kot jo definira 1. alineja 1. odstavka 63. člena ZPIZ-1, mora biti izpolnjen pogoj neposredne vzročne zveze med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Le v kolikor je med prometno nesrečo, v kateri si je tožnik poškodoval rebra in kolk, in začasno nezmožnostjo za delo v spornem obdobju (od 15. 5. 2010 do 26. 7. 2010), ko so bile pri tožniku v ospredju psihične težave, podana neposredna vzročna zveza, je kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju mogoče opredeliti poškodbo pri delu, kar tožnik uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
regulacijska začasna odredba – pogodba o izvajanju nakupov na obroke – plačevanje s kreditnimi karticami - odpoved pogodbe med izdajateljem kartic in prodajalcem – pravda zaradi ugotovitve razveze pogodbe – neprimerno sredstvo zavarovanja
Pravnomočna sodba, s katero je ugotovljeno, da je pogodba, ki sta jo sklenila upnik in dolžnik, razvezana, ne more poseči v medsebojna razmerja, v katera je vstopil dolžnik s svojimi komitenti. V ta razmerja je dolžnik vstopil na podlagi pogodbe s svojimi komitenti (pri čemer oblika in način sklenitve pogodbe nista pomembna).
odškodninska odgovornost - izplačilo razlike plače - poslovodna oseba - prenehanje mandata - protipravnost
Pogodba o zaposlitvi direktorice je določala obseg pravic, ki gredo tožnici iz naslova opravljanja funkcije direktorice tožene stranke. Potek mandata je določil datum, do katerega je tožnica upravičena do plače direktorice tožene stranke (31. 3. 2007). Po tem času, tudi če tožnica ne bi bila nezakonito razrešena in ji pogodba ne bi bila odpovedana, do plače za delovno mesto direktorice ne bi bila več upravičena. Tožnica je že 17. 6. 2006 s toženo stranko podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, ki je veljala tudi po poteku časa, ki je bil v pogodbi o zaposlitvi direktorice z dne 13. 5. 2003 določen za čas trajanja mandata direktorice. Zaradi razveljavitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi torej tožnica ni bila upravičena do plače direktorice po prenehanju mandata direktorice (31. 7. 2007), saj je v tem delu kljub razveljavitvi odpovedi prenehala določba, ki je tožnici določala plačo direktorice. Odpoved je vplivala le na to, da je tožnici priznana podlaga za plačilo razlike v plači za čas trajanja mandata. Zato v ravnanju tožene stranke, ki tožnici v času po prenehanju mandata direktorice ni več izplačevala plače za delovno mesto direktorice, ni protipravnosti, ki bi jo lahko šteli kot element odškodninskega delikta.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3, 109/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj
Tožnik od leta 1988 do 1996 ni imel prekinitve v delovni knjižici, zato je podana kontinuiteta delovnega razmerja pri toženi stranki od leta 1988 do 1996 ter nato od 1997 do 2010, ko mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi v vmesnem obdobju od uvedbe stečaja nad toženo stranko v letu 1996 do ponovne zaposlitve pri toženi stranki v letu 1998, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, je podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Čeprav je bil tožnik v vmesnem obdobju prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je bistveno, da je šlo za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
skupno premoženje - sporazum o delitvi skupnega premoženja - vlaganje v nepremičnino
Terjatev, ki jo tožnik uveljavlja proti tretjemu iz naslova vlaganj, spada v skupno premoženje zakoncev, kar pomeni, da je bilo zajeto v sporazum, ki sta ga zakonca sklenila po 64. čl. ZZZDR.
ureditev meje - stroški postopka - solidarna zaveza - sosporniki
Sosporniki krijejo stroške po enakih delih, pri solidarnih zavezancih pa je solidarna tudi njihova odgovornost za stroške, prisojene nasprotni stranki (tretji odstavek 161. člena ZPP). Ker so nasprotni udeleženci kot solastniki nepremičnine, glede katere se je določala meja, solidarni zavezanci, so dolžni skupne stroške povrniti predlagatelju solidarno.
ZPP člen 249. ZS člen 84. ZASP člen 5, 5/2. ZDoh-2 člen 38, 38/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/7.
izvedenina – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko avtorske agencije je skladno s 7. odstavkom 53. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, po katerem se izplačilo nagrade in stroškov opravi neposredno na račun izvedenca.
nadaljevanje izvršbe z družbenikom izbrisane družbe – edini družbenik ima stalno bivališče v tujini – izvršilni naslov
sodišče bi moralo najprej odločiti o predlogu za nadaljevanje izvršbe proti družbeniku in šele v naslednjem koraku ugotavljati, ali ima družbenik v Republiki Sloveniji kakšno premoženje, zoper katerega bi bilo mogoče voditi izvršbo. Brez sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika namreč upnik ne bi imel nobene odločbe slovenskega sodišča, na podlagi katere bi sploh imel možnost uveljavljati poplačilo po pravilih mednarodnega prava v državi, v kateri ima družbenik stalno bivališče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zamudna sodba - sklepčnost
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je bil s tem izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki ga opredeljuje člen 318/1 ZPP.
Tožnica v tožbi sicer zares ni izrecno navedla, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 2. 4. 2013, vendar je kljub temu v zvezi s tem dejstvom tožba sklepčna, ker iz nje jasno izhaja, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožnici vročena 1. 2. 2013 in iz katere izhaja, da ji bo delovno razmerje prenehalo po preteku 60-dnevnega odpovednega roka. Ker je 60-dnevni odpovedni rok iztekel 2. 4. 2013, to pa je datum, ki ga tožnica uveljavlja kot datum prenehanja delovnega razmerja tudi v tožbenem zahtevku, je v tem delu izpodbijana tožba sklepčna.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka - prekluzivni rok
Zavzemanje tožene stranke, da se ji zaradi zamude pritožbenega roka zoper sodbo iz razloga bolezni pooblaščenca še da možnost vložitve pritožbe, ni sprejemljivo, saj gre pri pritožbenem roku za zakonsko določen prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more podaljševati.
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 49. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 38, 38/2, 135.
povrnitev stroškov poroda v tujini - načrtovan porod - bolnišnično zdravljenje
Tožnica ni upravičena do povračila stroškov fiziološkega poroda, opravljenega v porodnem centru v Avstriji. Do poroda ni prišlo nepričakovano in nenačrtovano med potovanjem oziroma začasnim bivanjem tožnice v tujini, temveč je tožnica v Avstrijo odšla prav z namenom, da tam rodi. V Sloveniji ji je na voljo enakovredna zdravstvena storitev, ki je enako učinkovita kot zdravstvena storitev v tujini in je na voljo tudi v ustreznem čakalnem razdobju.