redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožena stranka je v okviru reorganizacije poslovanja ukinila kadrovsko službo in opravila z delovnega mesta kadrovik prenesla na zunanjega izvajalca in v finančno računovodski oddelek. Z ukinitvijo tožničinega delovnega mesta kadrovik je prenehala potreba po opravljanju takšnega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je tožnici prenehalo delovno razmerje. Tožena stranka je preverila vse možnosti za zaposlitev tožnice pod spremenjenimi pogoji, vendar jih pri obstoječi organizaciji poslovanja in sistemizaciji delovnih mest ni našla. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, zakonita.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0076916
ZFPPIPP člen 18, 442, 442/6, 442/7, 442/8. OZ člen 369. ZOR člen 392. ZIZ člen 56a.
izvršilni naslov - zastaranje obveznosti – zastaralni rok - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – dokazno breme – ožje povezane osebe – izpodbojna domneva
Kadar je izvršilni naslov izdan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, izvršilnemu naslovu takoj sledi postopek izterjave terjatve, zato začne (desetletni) zastaralni rok teči šele, ko je ta postopek končan.
ZZVZZ člen 13, 13/1, 19, 80, 80/2, 81, 81/2, 82. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 63 63/1. ZPP člen 287, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZUP člen 129, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
bolniški stalež - vzrok staleža
Za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu, kot jo definira 1. alineja 1. odstavka 63. člena ZPIZ-1, mora biti izpolnjen pogoj neposredne vzročne zveze med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Le v kolikor je med prometno nesrečo, v kateri si je tožnik poškodoval rebra in kolk, in začasno nezmožnostjo za delo v spornem obdobju (od 15. 5. 2010 do 26. 7. 2010), ko so bile pri tožniku v ospredju psihične težave, podana neposredna vzročna zveza, je kot vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju mogoče opredeliti poškodbo pri delu, kar tožnik uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3, 109/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj
Tožnik od leta 1988 do 1996 ni imel prekinitve v delovni knjižici, zato je podana kontinuiteta delovnega razmerja pri toženi stranki od leta 1988 do 1996 ter nato od 1997 do 2010, ko mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi v vmesnem obdobju od uvedbe stečaja nad toženo stranko v letu 1996 do ponovne zaposlitve pri toženi stranki v letu 1998, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, je podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Čeprav je bil tožnik v vmesnem obdobju prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je bistveno, da je šlo za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade člen 13. ZPIZ-1 člen 67.
invalidnost - invalidska pokojnina - tujec
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi to povzročilo popolno izgubo delazmožnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe materialnopravno zmotno opredelilo konkretne zneske bruto in neto plače, ki jih mora prvotožena stranka obračunati oziroma izplačati tožnici, saj se neto zneski izračunavajo na podlagi podatkov v času izplačila neto plače.
ZPP člen 100, 100/1, 105, 205/1, 205/1-1. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 72, 75. ZD 132. ZDR člen 142, 142/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - smrt stranke v postopku - prekinitev postopka - samostojni podjetnik - sposobnost biti stranka v postopku - dediči
Po 1. odstavku 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Samostojni podjetnik ni pravna oseba in nima lastne pravne subjektivitete. Samostojni podjetnik in fizična oseba nista različni osebi s samostojnima procesnima sposobnostma. Po določbah 6. odstavka 3. člena in 1. odstavka 7. člena ZGD-1 je namreč podjetnik fizična oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja in za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Sposobnost fizične osebe biti stranka v postopku preneha s smrtjo, kar pomeni, da mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Sodba, ki se glasi na pokojno fizično osebo, pa je absolutno nična.
Čeprav so bili na naroku za glavno obravnavo kot prva tožena stranka (pravilno) opredeljeni dediči po pokojnem prvotnem (sedaj pokojnem) tožencu, ter kljub dejstvu, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je postopek nadaljevalo zoper dediče po pokojnem prvem tožencu, pri izdaji sodbe tega ni upoštevalo in tega niti v uvodu sodbe niti v izreku ni navedlo, ampak je izdalo sodbo, ki se glasi na ime pokojne prve tožene stranke. Zato je podano neskladje med razlogi sodbe in izrekom sodbe, katerega posledica je, da je z izpodbijano sodbo obveznost plačila odškodnine v plačilo naložena prvi toženi stranki, torej stranki, ki je umrla in zato nima sposobnosti biti stranka, ne pa njenim dedičem.
ZPIZ-1 člen 170, 259, 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1. ZUP člen 5, 14. ZPP člen 213, 287, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 61. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 120. Zakon o splošnem upravnem postopku (1978) člen 5, 5/2, 14.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 120. Zakon o splošnem upravnem postopku (1978) člen 5, 5/2, 14. Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1979) člen 11, 24, 24/2. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 48.
odškodninska odgovornost zavoda - invalidnina
Ravnanje toženca, ki tožniku ni priznal pravice do invalidnine že od 30. 10. 1985 dalje,
temveč od 1. 11. 2009 dalje,
ni protipravno ravnanje. Toženec pred vložitvijo zahteve tožnika z dne 28. 4. 2010 za priznanje pravice do invalidnine ni mogel (in tudi ni smel) uvesti postopka za priznanje te pravice, kljub temu da je invalidska komisija že v izvedenskem mnenju z dne 10. 3. 1986, ko je ocenjevala tožnikovo invalidnost, ocenila tudi telesno okvaro. Odškodninska odgovornost toženca za premoženjsko škodo v višini mesečnih zneskov invalidnin, ki bi tožniku šli od 30. 10. 1985 dalje, ni podana, zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine neutemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. OZ člen 136.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - stanje prehodne nerazsodnosti
Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana na podlagi 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR. Ta določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi navedene določbe ni le, da delavec ne pride na delo in da o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral, temveč je pogoj zanjo tudi to, da je to mogel storiti. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnik v kritičnem obdobju zaradi stanja prehodne nerazsodnosti zaradi uporabe psihoaktivnih snovi ni bil sposoben obveščati delodajalca o razlogih za svojo odsotnost z delovnega mesta. Takšna ugotovitev izvedenca pa pomeni, da ni bil podan eden od kumulativno naštetih elementov za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, to je možnost delavca, da delodajalca obvesti o razlogih za svojo odsotnost.
Tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana, ker ni (neupravičeno) prišel na delo, temveč zato, ker o odsotnosti ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pri presoji, ali je tožniku možno očitati, da tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, pa je dejansko pomembno ne le, ali je tožnik zaradi prehodne nerazsodnosti to mogel storiti, temveč tudi ali se je tožnik po svoji krivdi sam spravil v takšno stanje. Glede odgovornosti delavca za opustitev iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je v primeru prehodne nerazsodnosti smiselno potrebno upoštevati tudi določbo drugega odstavka 136. člena OZ. Ta določa, da je tisti, ki drugemu povzroči škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje.
solastnina – posel rednega upravljanja – popravilo strehe - soglasje solastnika – spor majhne vrednosti
Plačilo izvedenih del v zvezi s popravilom strehe je utemeljen na določbi 68. čl. SPZ, ker sta toženca kot solastnika soglašala s sanacijo; če soglasja ne bi bilo, bi bila terjatev utemeljena na podlagi 1. odst. 202. čl. OZ.
Ker je tožnica v spornem obdobju prejemala pokojnino od srbskega nosilca zavarovanja, ni bila upravičena do dodatka v višini osnove iz 2. člena ZZSV, temveč le v višini razlike med usklajenim zneskom te osnove in eursko protivrednostjo zneska pokojnine, ki ji jo je izplačal srbski nosilec zavarovanja. Ker je kljub temu prejemala dodatek v višini osnove, saj tožencu ni sporočila, da pokojnino prejema iz Srbije, je preplačilo dodatka dolžna vrniti tožencu.
zavrženje pritožbe - rok za pritožbo - zamuda roka - prekluzivni rok
Zavzemanje tožene stranke, da se ji zaradi zamude pritožbenega roka zoper sodbo iz razloga bolezni pooblaščenca še da možnost vložitve pritožbe, ni sprejemljivo, saj gre pri pritožbenem roku za zakonsko določen prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more podaljševati.
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 49. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 38, 38/2, 135.
povrnitev stroškov poroda v tujini - načrtovan porod - bolnišnično zdravljenje
Tožnica ni upravičena do povračila stroškov fiziološkega poroda, opravljenega v porodnem centru v Avstriji. Do poroda ni prišlo nepričakovano in nenačrtovano med potovanjem oziroma začasnim bivanjem tožnice v tujini, temveč je tožnica v Avstrijo odšla prav z namenom, da tam rodi. V Sloveniji ji je na voljo enakovredna zdravstvena storitev, ki je enako učinkovita kot zdravstvena storitev v tujini in je na voljo tudi v ustreznem čakalnem razdobju.
URS člen 25. ZUP člen 252, 253, 274, 278, 279. ZSV člen 39a.
denarna socialna pomoč - odločitev v škodo pritožnika
Toženec je na pritožbo tožnice odločil v njeno škodo in odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči zaradi očitne prekršitve materialnega predpisa odpravil oziroma razveljavil z učinkom za nazaj. Ker pogoji iz 253. člena ZUP za odločitev v škodo pritožnika niso bili izpolnjeni, je odločba nezakonita.
službena ocena - vojska - odpoved pogodbe o zaposlitvi - negativna službena ocena
Tožeča stranka je prejela dve zaporedni negativni službeni oceni, kar je po 2. alinei 1. odstavka 94. člena ZObr samostojni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v skladu s to določbo lahko ministrstvo pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru, če je imel negativno službeno oceno dvakrat zaporedoma).
nadaljevanje izvršbe z družbenikom izbrisane družbe – edini družbenik ima stalno prebivališče v tujini – izvršili naslov
Sodišče prve stopnje bi moralo najprej odločiti o predlogu za nadaljevanje izvršbe proti družbeniku in šele v naslednjem koraku ugotavljati, ali ima družbenik v Republiki Sloveniji kakšno premoženje, zoper katerega bi bilo mogoče voditi izvršbo. Brez sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika namreč upnik ne bi imel nobene odločbe slovenskega sodišča, na podlagi katere bi sploh imel možnost uveljavljati poplačilo v državi, v kateri ima družbenik stalno prebivališče.
Ker tožnica ni uspešno zaključila prvega letnika izobraževalnega programa, za katerega ji je bila dodeljena Zoisova štipendija, v naslednjem študijskem letu pa se je vpisala v prvi letnik drugega izobraževalnega programa brez soglasja toženca, ji je prenehala pravica do Zoisove štipendije.
ZZVZZ člen 58, 60. ZDavP-2 člen 3, 3/4, 125, 126, 126a. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7, 9.
odpisa dolga - plačilo prispevkov
Pogoji za odpis prispevkov iz razloga neizterljivosti zaradi zastaranja pravice do izterjave niso izpolnjeni. Pri tožniku tudi ne gre za socialno ogroženost zavezanca, ki bi bila ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, veljavne v času vložitve vloge. Tožnik zato s tožbenim zahtevkom neutemeljeno uveljavlja odpis plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.