Ker predlagateljica do konca postopka na prvi stopnji ni spremenila predloga tako, da bi zahtevala vrnitev dodatnih nepremičnin, poleg tistih, o katerih je bilo s sklepom že odločeno, je njen predlog za izdajo dodatnega sklepa prepozen.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3001, 3101.
umik tožbe – predčasni zaključek postopka – umik pred udeležbe odvetnika na naroku – prepoved spremembe na slabše
Postopek se je predčasno zaključil s sklepom o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, preden se je odvetnik tožene stranke udeležil naroka za glavno obravnavo. Skladno s četrtim odstavkom 14. člena ZOdvT sicer praviloma velja, da predčasni zaključek postopka na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. V tem primeru pa ZOdvT izrecno določa drugače. V 1. točki tarifne številke 3101 namreč določa znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077898
ZPP člen 324, 324/4, 454, 454/1, 454/2, 496. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dokazni predlogi – sodba s skrajšano obrazložitvijo – podjemna pogodba – izpolnitev pogodbene obveznosti
Tudi v primeru spornega dejanskega stanja lahko sodišče ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Dejstvo, katera od pravdnih strank bi morala izročiti s strani tožnice izdelane načrte družbi I. d.d., v tej zadevi niti ni bistveno. Bistveno je, da je tožnica za toženko opravila naročeno storitev, zato ji je toženka dolžna to storitev plačati.
spor majhne vrednosti - dolžnost izvedbe naroka - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Tožnica pritožbe zoper prvostopenjski sklep na drugostopenjski organ toženca ni vložila, temveč je vložila direktno tožbo na sodišče. Ker tožnica ni izčrpala rednih pravnih poti in je prvostopenjski sklep postal pravnomočen, se tožba zavrže.
Tožnik je po prejemu vabila na glavno obravnavo pisno umaknil tožbo. Ker umika tožbe ni mogoče preklicati, toženec pa se je z umikom strinjal, je sodišče postopek zakonito ustavilo.
Od uveljavitve ZUJF dalje ni več pravne podlage za zmanjšanje oziroma odpis dolga iz naslova neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da mu toženec ta dolg odpiše, neutemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 234/1, 238, 238/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bolniški stalež
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob izteku odpovednega roka je bila tožnica v bolniškem staležu, zato ji je v skladu z 3. odstavkom 116. člena ZDR delovno razmerje lahko zakonito prenehalo šele z dnem, ko se je vrnila na delo, oziroma ko bi se morala vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.
Za izračun pokojninske osnove detaširanih delavcev se upoštevajo plače, od katere so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se pokojnina odmeri od dejansko izplačane plače v tuji valuti, neutemeljen.
odlog postopka zavarovanja - pravni interes za pritožbo
Pritožnik mora imeti za pritožbo pravni interes, sicer njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Ta njegov interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, v celotnem pritožbenem postopku, kot tudi v času, ko o pritožbi odloča drugostopno sodišče. Pritožnik, ki je v predmetnem postopku zavarovanja ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za njeno vložitev, slednjega od odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti dalje ne more več imeti, saj je upnik utemeljeval svoj predlog za odlog postopka zavarovanja do takrat, ko bo o tem izrednem pravnem sredstvu odločeno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3, 109/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj
Tožnik od leta 1988 do 1996 ni imel prekinitve v delovni knjižici, zato je podana kontinuiteta delovnega razmerja pri toženi stranki od leta 1988 do 1996 ter nato od 1997 do 2010, ko mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi v vmesnem obdobju od uvedbe stečaja nad toženo stranko v letu 1996 do ponovne zaposlitve pri toženi stranki v letu 1998, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, je podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Čeprav je bil tožnik v vmesnem obdobju prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je bistveno, da je šlo za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
Glede na določbo drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (ZP-1) sodišče nima diskrecijske pravice glede odločitve, ali bo preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa jo mora preklicati, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec, ki v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi in navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov, ki naj utemeljujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče dodatnih razlogov ne more upoštevati, temveč presoja le obstoj in zakonitost odpovedi tistega razloga, iz katerega je pri podani pisni odpovedi izhajal in ga obrazložil sam delodajalec.
Ker tožnica ni uspešno zaključila prvega letnika izobraževalnega programa, za katerega ji je bila dodeljena Zoisova štipendija, v naslednjem študijskem letu pa se je vpisala v prvi letnik drugega izobraževalnega programa brez soglasja toženca, ji je prenehala pravica do Zoisove štipendije.
ZZVZZ člen 58, 60. ZDavP-2 člen 3, 3/4, 125, 126, 126a. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7, 9.
odpisa dolga - plačilo prispevkov
Pogoji za odpis prispevkov iz razloga neizterljivosti zaradi zastaranja pravice do izterjave niso izpolnjeni. Pri tožniku tudi ne gre za socialno ogroženost zavezanca, ki bi bila ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, veljavne v času vložitve vloge. Tožnik zato s tožbenim zahtevkom neutemeljeno uveljavlja odpis plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Ker je sodišče pritožbo zoper sodbo, poslano z navadno pošiljko, prejelo po izteku roka za pritožbo (15 dni od vročitve sodbe), je pritožba prepozna, zato se zavrže.
ZPIZ-1 člen 143, 144. Seznam telesnih okvar poglavje 6B.
telesna okvara - invalidnina
Pri tožnici niti zaradi stanja rok niti zaradi drugih zdravstvenih težav (kronični bolečinski sindrom hrbtenice, velikih sklepov, stopal in rok, kjer je še podana bolečinsko nekoliko omejena gibljivost, brez večjih funkcionalnih izpadov ter zmerna utesnitev medialnih živcev v zapestnih prehodih in klinično blaga atrofija dlanske muskulature levo z nekoliko oslabljeno močjo) ni podana dodatna telesna okvara, kot ji je zaradi omejene gibljivosti kolčnih sklepov že priznana. Tožbeni zahtevek na priznanje invalidnine v višjem znesku je zato neutemeljen.
pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - množične tožbe
Dejstvo, da je morala tožena stranka odgovoriti na večje število podobnih tožb glede sodnikov istega sodišča (teh naj bi bilo okoli 20), in da naj bi šlo po vsebini za identične odgovore na tožbo, ne spremeni ugotovitve, da je bil vsak odgovor na tožbo nujno potreben za pravdo. Zato vložitve večjega števila sicer podobnih odgovorov na tožbo ni mogoče šteti za takšno okoliščino, ki bi izključevala uporabo tar. št. 3100 ZOdvT in količnika 1,3. Okoliščina, da je praktično identične tožbe vložilo večje število sodnikov, ne vpliva na odmero nagrade, saj ZOdvT in ZPP ne predvidevata drugačne odmere nagrade pooblaščencu v primeru tako imenovanih množičnih tožb.