Zaganjanje motorja delovnega stroja z ročnim zaganjačem predstavlja nevarno dejavnost. Pravilen je zaključek, da je zaganjanje delovnega stroja z ročnim zaganjačem, pri čemer lahko pride do povratnega udara in do česar je v obravnavanem primeru tudi prišlo, stvar iz katere izhaja večja nevarnost za tistega, ki stroj zaganja.
ZASP člen 82, 82/2, 153, 160, 160/4. ZASP-B člen 26, 26/4. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 10, 10/3. ZPP člen 154, 154/2.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – poslovna skrivnost – osebni podatki
Sodišče o civilni kazni odloči upoštevajoč vse okoliščine primera, od katerih je stopnja krivde le ena in ki ne narekuje nujno izreka kazni.
oporočno dedovanje – nujno dedovanje – razlaga oporoke – prava volja zapustnika – dejansko vprašanje
Vprašanje, kakšen delež je dedič v skladu z voljo zapustnice dolžan izplačati dedinji (kar je odvisno od tega, ali sta oba oporočna dediča, ali pa je oporočni dedič samo vnuk, medtem ko je pritožnica le nujna dedinja), je glede na trditve strank v tem zapuščinskem postopku najprej dejansko, šele nato pa pravno vprašanje. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obligatorna, saj sme zgolj pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo oporočiteljice
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana na dolžnika – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – oblikovanje tožbenega zahtevka – izstavitev zemljiškoknjižne listine
V izvršilnem postopku na izvršbi na nepremičnino, v kolikor nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana na dolžnika, upnik pa nima listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, 168. člen ZIZ ne daje podlage upniku, da lahko od dolžnika in tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik te nepremičnine, s tožbo v pravdi zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na dolžnika.
Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. To pomeni, da mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da bo že na podlagi sodbe, v kolikor je zahtevku ugodeno, po uradni dolžnosti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika.
Zatrjevanja tožeče stranke, da sta imeli druga tožeča in druga tožena stranka dovolj lastnih sredstev, ki bi jih v primeru potreb lahko posodili prvi tožeči stranki ter da druga tožeča stranka vse do leta 2012 ni bila seznanjena s posojilom, pa tudi navedbe o komuniciranju druge tožene stranke v imenu prve tožene stranke, o odpoklicu posojila in nakazovanju sredstev prve tožeče stranke na osebni račun na Hrvaškem, še ne izkazujejo verjetnosti obstoja terjatve. Tudi morebitno t.i. „prelivanje sredstev družbe na zasebni račun“ še ne izkazuje fiktivnosti spornih posojilnih pogodb.
Stališče sodišča prve stopnje, da so sklepi skupščine nični, zaradi tega ker tožena stranka kot javna delniška družba ni imela spletne strani, na kateri bi bila dolžna poskrbeti za obveščenost oziroma informiranje delničarjev o vsebini sklica skupščine, je materialnopravno zmotno in na tem stališču sprejeta odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.
ukinitev služnostne pravice zaradi nekoristnosti in spremenjenih okoliščin – oblikovalni zahtevek – koristnost služnosti – presoja koristi
Lastnik služečega zemljišča lahko zahteva, da pravica stvarne služnosti preneha le z oblikovalnim zahtevkom, v katerem zahteva prenehanje stvarne služnosti.
Pri ukinitvi stvarne služnosti ni odločilen ekonomski interes lastnika gospodujočega zemljišča, saj ne gre za osebno služnost, treba je ugotoviti, ali je stvarna služnost nekoristna za gospodujoče zemljišče, oziroma ali se z ukinitvijo stvarne služnosti ne bo spremenil ekonomski položaj gospodujočega zemljišča, glede na okoliščine, zaradi katerih je bila ustanovljena stvarna služnost za potrebe gospodujočega zemljišča.
Ukinitev služnosti bo ob izkazanih izjemnih okoliščinah utemeljena tudi v primeru, če lastnik služečega zemljišča, zaradi ustanovljene služnosti, kljub potrebni skrbnosti pri uveljavljanju pravnega varstva, ne bo mogel uspešno zavarovati svojih osebnih in premoženjskih pravic pred protipravnimi ravnanji toženca.
neprava zamudna sodba - poseg v osebnostne pravice – relativna oseba iz javnega življenja – javni uslužbenec – razkritje identitete komentatorja v spletnem forumu
Z razkritjem identitete pri eni od tem na spletnem forumu je tožnik stopil v prostor družbenega dogajanja, ki presega sfero zasebnosti in mora nase prevzeti tveganje, da bodo njegova mnenja (in tudi so) postala predmet diskusije in presoje.
Tožnik je javni uslužbenec, njihova ravnanja pa so načeloma vedno predmet javnega interesa, čeprav pri tem ne gre za izvrševanje politične funkcije
Zaradi odstopa zadeve I Pg 2898/2013 Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, v kateri se odloča o utemeljenosti denarne terjatve upnika, je tudi za vodenje in odločanje v postopku zavarovanja (obravnavanje ugovora zoper izdano predhodno odredbo) na prvi stopnji pristojno sodišče, pred katerim teče postopek, torej Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Za učinkovanje menične zaveze ni potrebna posebna pisna menična poroštvena izjava in pravilen je materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka s podpisom menice na talonu bianco menice zavezala kot menični porok-avalist, saj za nastanek avala zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis.(30. člen ZM). V okoliščinah konkretnega primera, ko se je sicer tožena stranka podpisala na menico kot menični porok, je šteti, da je ta podpis ne more materialnopravno zavezovati, saj gre za nedvomno nepošten način pridobitve podpisa tožene stranke. Tožeča stranka je vedela, da se je podpisnik pogodbe o poslovnem sodelovanju zavezal le za zavarovanje z bianco ne avalirano menico, pa je kljub temu po svojem komercialistu toženi stranki dala v podpis bianco menico na podlagi vzorčne menice, ki pa je bila bianco avalirana menica, pri čemer pa tožene stranke na to okoliščino sploh ni opozorila, na kar bi jo gotovo morala ob upoštevanju zaveze iz pogodbe o poslovnem sodelovanju.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - razpis naroka
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložen iz očitno neupravičenih razlogov, če je nesklepčen - v njem niso navedena vsa pravno relevantna dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, utemeljila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče misli, da sodišče prve stopnje ne sme v okviru presoje “očitno neutemeljenih razlogov” upoštevati tudi resničnosti zatrjevanih dejstev in se spuščati v presojo dokazov, razen če so sami dokazi, ki jih predlaga predlagatelj, v nasprotju z zatrjevanimi dejstvi.
Če gre za nenadne vzroke (npr. prometna nesreča ali okvara na poti na sodišče, nenadna bolezen), stranki ni mogoče očitati, da je zaradi tega, ker v tovrstnih okoliščinah ni uporabila telefona, predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen iz očitno neupravičenih razlogov, pač pa je to ravnanje stranke ali pooblaščenca vendarle lahko koristno z vidika poznejšega dokazovanja resničnosti njenih navedb o samem vzroku zamude. To okoliščino je mogoče upoštevati v okviru proste presoje dokazov.
Preklic pogodbe je bil v v nasprotju s poštenjem, zato posredniška pogodba s preklicem ni prenehala veljati. Dejstva, da je pogodbo podpisal le zet tožencev, ne more spremeniti oziroma vplivati na drugačno stališče. Tožeča stranka je izpolnila svojo zavezo po pogodbi, zato ji provizija za opravljeno delo gre.
krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti
V postopku, ki se je začel z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine, mora upnik, če želi v morebitnem pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, uveljavljati dogovor o krajevni pristojnosti, tega uveljavljati že v predlogu za izvršbo.
invalidnost - odškodnina za premoženjsko škodo - mesečna renta
Navedbe, da bi v primeru, če bi funkcijo direktorja opravljal v polnem delovnem času (če ne bi zaradi posledic poškodb iz prometne nesreče bil delno upokojen) na tem delovnem mestu prejemal višji mesečni dohodek, kot ga prejema sedaj, predstavljajo smiselno sklicevanje na to, da mu invalidnost III. kategorije preprečuje, da bi prejemal višji mesečni dohodek.
začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka zaradi odločanja o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
Ker je z izdajo sklepa o zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave postopek končan, ni nobene potrebe po prekinitvi postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, saj sklep učinkuje že z izdajo.
Določilo 152. člena ZFPPIPP ne velja, če gre za postopek poenostavljene prisilne poravnave, saj to določilo ni navedeno v 2. odstavku 221.b člena ZFPPIPP, ki določa smiselno uporabo določil ZFPPIPP tudi za postopek poenostavljene prisilne poravnave.
Morebitnega aktivnega sodelovanja najemodajalca pri prevzemu izpraznjenih prostorov ni mogoče tolmačiti kot soglasja k odpovedi pogodbe, pač pa kvečjemu kot dolžno skrbnost pri upravljanju lastnega premoženja. Izjave pravno poslovne volje, na katere zakon (ali pogodba) veže določene pravne posledice, kot je odpoved pogodbenega razmerja, morajo biti ne samo jasne in nedvoumne, pač pa morajo biti tudi naslovniku na tak način sporočene.
Odpovedni rok je določen v korist obeh pogodbenih strank, saj obe varuje pred nenadnimi in nepredvidenimi posegi v njun pravni in dejanski položaj, kar je še posebej pomembno pri trajnejših pogodbenih razmerjih. Odpovedni rok je namenjen temu, da imata obe pogodbeni stranki čas pripraviti se na prenehanje njunega razmerja in posledice, ki jih to prinaša.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/1, 132/2, 212, 212/1, 213, 216. ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 260, 260/1-4, 261, 264.
nadaljevanje prekinjenega postopka zavarovanja po prisilni poravnavi - pridobitev ločitvene pravice s predhodno odredbo
Predhodna odredba iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ, ki je bila bankam vročena 27. 9. 2010, učinkuje že z vročitvijo organizacijam za plačilni promet.
Ob začetku postopka prisilne poravnave 5. 4. 2012 je upnica za svojo terjatev imela ločitveno pravico iz prvega odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je po določbi 216. člena ZFPPIPP podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe, kar je mogoče uporabiti tudi za postopek zavarovanja.
Ker bi petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve potekel v soboto, se zato vročitev v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ZPP šteje za opravljeno v ponedeljek.