razpravno načelo - izpoved priče - trditvena podlaga
Glede na uveljavljeno razpravno načelo sodišče ne sme samo ugotavljati dejstev, ki jih stranka ni zatrjevala, četudi morebiti izhajajo iz izpovedbe priče. Dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, saj so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo.
Sodišče pri izdaji sodne odločbe ni vezano na svoj sklep glede same izdaje sodbe, saj ne glede na to, da je po koncu dokaznega postopka odločilo, da bo izdalo vmesno sodbo, sodišče še vedno lahko izda sodbo, s katero v celoti zavrne zahtevek tožnika, saj je tekom dokaznega postopka odločalo o temelju zahtevka, pri čemer se je izkazalo, da temelj ni podan.
krivdna odgovornost delodajalca - neprimerna službena obutev za hojo po hribovitem gozdnem terenu - opustitev skrbnega ravnanja - izbira napačne obutve
Ker službena obutev policista za hojo po hribovitem gozdnem terenu ni bila primerna/ustrezna, je podana krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke (tožnikovega delodajalca) za nastalo škodo.
Za učinkovanje menične zaveze ni potrebna posebna pisna menična poroštvena izjava in pravilen je materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka s podpisom menice na talonu bianco menice zavezala kot menični porok-avalist, saj za nastanek avala zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis.(30. člen ZM). V okoliščinah konkretnega primera, ko se je sicer tožena stranka podpisala na menico kot menični porok, je šteti, da je ta podpis ne more materialnopravno zavezovati, saj gre za nedvomno nepošten način pridobitve podpisa tožene stranke. Tožeča stranka je vedela, da se je podpisnik pogodbe o poslovnem sodelovanju zavezal le za zavarovanje z bianco ne avalirano menico, pa je kljub temu po svojem komercialistu toženi stranki dala v podpis bianco menico na podlagi vzorčne menice, ki pa je bila bianco avalirana menica, pri čemer pa tožene stranke na to okoliščino sploh ni opozorila, na kar bi jo gotovo morala ob upoštevanju zaveze iz pogodbe o poslovnem sodelovanju.
URS člen 125. ZASP člen 32, 39, 82, 82/2, 153, 158, 158/2, 160, 160/1, 160/4, 168 ZASP-B 26, 26/3. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 10, 10/3. ZS člen 3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 299, 299/2, 378.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – posredovanje podatkov o dohodkih iz naslova obveznih konzumacij oziroma povišanih cen v času uporabe glasbe
Ob tehtanju na eni strani zakonsko upravičenega interesa tožnika za seznanitev s podatki, ki omogočajo preverbo zakonitosti uporabe varovanih del in okoliščine, da toženec vse od leta 2006, ko mu je tožnik odpovedal pogodbo, tudi ni sodno uveljavljal sklenitve nove pogodbe ter je bil glede nesporočanja dohodkov iz obveznih konzumacij oziroma povišanih cen v času uporabe glasbe hudo malomaren; na drugi strani pa dejstva, da je toženec z izjemo te osnove (in bruto honorarjev izvajalcev, za sporočanja katerih ni zakonske podlage) sporočal vse dolžne podatke, da je pred pravdo delno poravnal dolžne avtorske honorarje in da je tožnik odpovedal pogodbo tožencu zaradi spora glede veljavnosti tarife iz leta 2006 in glede sporočanja bruto honorarjev izvajalcev, je ob upoštevanju penalne funkcije civilne kazni (ki načeloma terja njeno zadržano uporabo) toženec dolžan plačati tožniku civilno kazen v višini 50 odstotkov dolžnega nadomestila.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del – varovana avtorska dela – avtorska dela tujih avtorjev – uporaba tarife – obvezno kolektivno upravljanje – odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice – dokazno breme – uporaba slovenskega prava
182. člen ZASP ima namen urejanja oddaje satelitskih programov preko RTV organizacij, ki dela priobčujejo javnosti, za kar pa v danem primeru ne gre.
Dejstvo, da dela, ki jih je tožena stranka predvajala, niso bila zajeta v repertoarju tujih kolektivnih organizacij, še ne pomeni, da so se avtorji uveljavljanju avtorske pravice odpovedali. Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponentne avtorskega dela.
Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo uporabo Tarife 2006, saj ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon.
pogodba o naročilu - pravica do plačila za svoj trud - odstotek prisojene odškodnine - odpoved pooblastila za zastopanje s strani tožene stranke - sorazmerni del plačila
Navkljub dogovoru pravdnih strank o plačilu za opravljeno delo po odstotku (eventualno) prisojene odškodnine, tožniku pripada sorazmerno plačilo za že opravljene odvetniške storitve, ker je do prenehanja zastopanja prišlo po volji toženke kot naročnika.
Primeren način za izračun sorazmernega dela plačila je z obračunom dejansko opravljenih odvetniških storitev po odvetniški tarifi.
Pojav pešca v danih okoliščinah ni nepričakovan in zato ni podan izključitveni razlog.
Prispevek oškodovanca k nastanku škode se ugotavlja po načelu vzročnosti; pomemben je predvsem objektivni pomen škodljivih posledic oškodovančevega ravnanja. Deleža objektivno odgovorne osebe in oškodovančevega prispevka se ugotavljata ob upoštevanju okoliščin primera. Pri tem je bistvenega pomena povečana nevarnost, ki jo za nastanek škode predstavlja motorno vozilo, in na drugi strani vrednotenje oškodovančevega nepravilnega ravnanja kot (so)vzroka nesreče, kot dodatni okoliščini pa je treba upoštevati skrbnost imetnika motornega vozila in skrbnost oškodovanca.
nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 oziroma 3101 ZOdvT nastane s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, to je kot pravdni postopek.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075441
OZ člen 54, 54/1, 55, 55/2. SPZ člen 99.
negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja – odškodnina – pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora
Ker je za poseg, ki ga tožnica toženki očita, obstajala (in še vedno obstaja) veljavna pravna podlaga, o protipravnosti vznemirjanja tožničine lastninske pravice s postavitvijo kanalizacijskih cevi ni mogoče govoriti.
Ni ovir, da se delitev navedenega premoženja ne bi opravila tako, da se namesto, da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar (ali skupina stvari) v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh.
Pri delitvi solastništva na večih stvareh in skupnem premoženju velja princip delitve, ki ga uveljavlja 70. člen SPZ, ki sodišču nalaga, da si primarno prizadeva za fizično delitev. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo odločiti, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne nepremičnine in glede na soglasno voljo udeležencev o njeni delitvi tudi, komu naj se dodeli terjatev, za katero sta se stranki strinjali, da se ovrednoti kot nepremičnina.
Morebitnega aktivnega sodelovanja najemodajalca pri prevzemu izpraznjenih prostorov ni mogoče tolmačiti kot soglasja k odpovedi pogodbe, pač pa kvečjemu kot dolžno skrbnost pri upravljanju lastnega premoženja. Izjave pravno poslovne volje, na katere zakon (ali pogodba) veže določene pravne posledice, kot je odpoved pogodbenega razmerja, morajo biti ne samo jasne in nedvoumne, pač pa morajo biti tudi naslovniku na tak način sporočene.
Odpovedni rok je določen v korist obeh pogodbenih strank, saj obe varuje pred nenadnimi in nepredvidenimi posegi v njun pravni in dejanski položaj, kar je še posebej pomembno pri trajnejših pogodbenih razmerjih. Odpovedni rok je namenjen temu, da imata obe pogodbeni stranki čas pripraviti se na prenehanje njunega razmerja in posledice, ki jih to prinaša.
začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka zaradi odločanja o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
Ker je z izdajo sklepa o zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave postopek končan, ni nobene potrebe po prekinitvi postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, saj sklep učinkuje že z izdajo.
Določilo 152. člena ZFPPIPP ne velja, če gre za postopek poenostavljene prisilne poravnave, saj to določilo ni navedeno v 2. odstavku 221.b člena ZFPPIPP, ki določa smiselno uporabo določil ZFPPIPP tudi za postopek poenostavljene prisilne poravnave.
Ker bi petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve potekel v soboto, se zato vročitev v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ZPP šteje za opravljeno v ponedeljek.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/1, 132/2, 212, 212/1, 213, 216. ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 260, 260/1-4, 261, 264.
nadaljevanje prekinjenega postopka zavarovanja po prisilni poravnavi - pridobitev ločitvene pravice s predhodno odredbo
Predhodna odredba iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ, ki je bila bankam vročena 27. 9. 2010, učinkuje že z vročitvijo organizacijam za plačilni promet.
Ob začetku postopka prisilne poravnave 5. 4. 2012 je upnica za svojo terjatev imela ločitveno pravico iz prvega odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je po določbi 216. člena ZFPPIPP podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe, kar je mogoče uporabiti tudi za postopek zavarovanja.
pogoji za začasno odredbo - zavarovanje z začasno odredbo
Za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo mora upnik (v obravnavani zadevi je predlog podala tožnica) v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika (v obravnavani zadevi zoper toženca) nastala. Kumulativno pa mora, v skladu z drugim odstavkom istega člena ZIZ, izkazati še eno od naslednjih (alternativnih) predpostavk: objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), vendar pa se obstoj nevarnosti domneva, če bi bilo treba terjatev uveljavljati v tujini (državah nečlanicah EU) in v kolikor bi dolžnik z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo (tretji in četrti odstavek 270. člena ZIZ); da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ); da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je kljub pooblastilu iz 273. člena ZIZ, ki mu daje možnost, da sme ob obstoju pogojev iz 272. člena ZIZ za zavarovanje terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, ocenilo, da bi z izdajo predlagane začasne odredbe nedopustno poseglo v pristojnost in v ravnanje izvršilnega sodišča, hkrati pa bi to pomenilo tudi zaobid zakonskih določb, ki urejajo postopanje v izvršilnem postopku, zaradi česar je predlog tožnice zavrnilo. Sodišče druge stopnje oceni prvostopenjskega sodišča povsem pritrjuje, hkrati pa v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja naslednje.
poenostavljena prisilna poravnava – predlog za začetek postopka – izkaz terjatve – preuranjena pritožba upnika
Pritožnik je udeležbo prijavil v pritožbi, pri tem pa ni izkazal svoje terjatve do dolžnika.
Predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave je bil popolnoma jasen in ga sodišče prve stopnje nikakor ne bi smelo upoštevati kot predlog za začetek prisilne poravnave v smislu 141. člena ZFPPIPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DAVKI
VSL0063559
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDDPO člen 39, 40, 40/1. ZPD člen 4. ZDavP člen 20. OZ člen 148.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja davčnega organa – odmera davka – davek od dobička pravnih oseb – odločanje brez pravne podlage – pravilna razlaga zakona – avtonomna razlaga pravne norme – jasnost davčnega predpisa
Avtonomna razlaga pravne norme, čeprav se je izkazala za napačno, ne predstavlja očitanega nedopustnega arbitriranja. Tožena stranka je argumente tožeče stranke preučila in nanje z lastnimi argumenti tudi odgovarjala, kar je tudi sicer njena dolžnost in ne predstavlja niti odstopa od profesionalne skrbnosti, niti kršitve dolžnega ravnanja.