nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 oziroma 3101 ZOdvT nastane s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, to je kot pravdni postopek.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075441
OZ člen 54, 54/1, 55, 55/2. SPZ člen 99.
negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja – odškodnina – pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora
Ker je za poseg, ki ga tožnica toženki očita, obstajala (in še vedno obstaja) veljavna pravna podlaga, o protipravnosti vznemirjanja tožničine lastninske pravice s postavitvijo kanalizacijskih cevi ni mogoče govoriti.
Ni ovir, da se delitev navedenega premoženja ne bi opravila tako, da se namesto, da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar (ali skupina stvari) v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh.
Pri delitvi solastništva na večih stvareh in skupnem premoženju velja princip delitve, ki ga uveljavlja 70. člen SPZ, ki sodišču nalaga, da si primarno prizadeva za fizično delitev. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo odločiti, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne nepremičnine in glede na soglasno voljo udeležencev o njeni delitvi tudi, komu naj se dodeli terjatev, za katero sta se stranki strinjali, da se ovrednoti kot nepremičnina.
Zaganjanje motorja delovnega stroja z ročnim zaganjačem predstavlja nevarno dejavnost. Pravilen je zaključek, da je zaganjanje delovnega stroja z ročnim zaganjačem, pri čemer lahko pride do povratnega udara in do česar je v obravnavanem primeru tudi prišlo, stvar iz katere izhaja večja nevarnost za tistega, ki stroj zaganja.
ZASP člen 82, 82/2, 153, 160, 160/4. ZASP-B člen 26, 26/4. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 10, 10/3. ZPP člen 154, 154/2.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – poslovna skrivnost – osebni podatki
Sodišče o civilni kazni odloči upoštevajoč vse okoliščine primera, od katerih je stopnja krivde le ena in ki ne narekuje nujno izreka kazni.
oporočno dedovanje – nujno dedovanje – razlaga oporoke – prava volja zapustnika – dejansko vprašanje
Vprašanje, kakšen delež je dedič v skladu z voljo zapustnice dolžan izplačati dedinji (kar je odvisno od tega, ali sta oba oporočna dediča, ali pa je oporočni dedič samo vnuk, medtem ko je pritožnica le nujna dedinja), je glede na trditve strank v tem zapuščinskem postopku najprej dejansko, šele nato pa pravno vprašanje. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obligatorna, saj sme zgolj pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo oporočiteljice
dodatni sklep o dedovanju - napotitveni sklep - nov dedič - možnost obravnavanja – dediščinska tožba
Ker izostanek sklepa o napotitvi ne predstavlja nikakršne procesne ovire za vložitev dediščinske tožbe pritožnice, pritožnici možnost obravnavanja ni bila odvzeta.
Tožnikoma pravni red ne daje pravice do tožbe na izstavitev soglasja k gradnji/legalizaciji objekta v manjšem odmiku od predpisanega, zato s takim zahtevkom ne bi uspela, tudi če bi šlo za zlorabo pravic.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – opustitev procesnega dejanja – opustitev vložitve ugovora – uspešnost ugovora – nastanek premoženjske obveznosti oziroma izguba pravice
Da bi bilo izpodbijanje opustitve procesnega dejanja uspešno, mora tožnik dokazati, da je bil dolžnik zaradi tega obsojen na izpolnjevanje neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica po rednem teku postopka ni bila nujna. To pomeni, da mora tožnik v tožbi, s katero izpodbija opustitev procesnega dejanja, s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi se z opravo tega dejanja lahko izognil določeni premoženjski obveznosti oziroma bi lahko pridobil kakšno premoženjsko pravico.
spor majhne vrednosti – pogodba o izobraževanju – prekinitev pogodbe – zastaranje terjatve
Kljub temu, da toženka ni obiskovala predavanj niti ni pristopila k nobenemu izpitu, je šele po koncu šolskega leta tožeči stranki pisno sporočila, da prekinja Pogodbo. Stališče, da vtoževana terjatev obstoji, je materialnopravno pravilno. Tožeča stranka tako ni bila dolžna toženke pozivati, naj se udeleži predavanj in opravlja izpite. Vtoževana terjatev ni zastarala.
Preklic pogodbe je bil v v nasprotju s poštenjem, zato posredniška pogodba s preklicem ni prenehala veljati. Dejstva, da je pogodbo podpisal le zet tožencev, ne more spremeniti oziroma vplivati na drugačno stališče. Tožeča stranka je izpolnila svojo zavezo po pogodbi, zato ji provizija za opravljeno delo gre.
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - gospodarski spor - priznana dejstva – opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka
Na podlagi 488. člena ZPP lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da dejansko stanje ni sporno. Vendar pa dejansko stanje lahko postane nesporno tudi šele po izmenjavi pripravljalnih vlog.
ZPP ne predvideva, da bi moralo sodišče stranke na možnost izdaje odločbe brez oprave naroka stranki opozoriti.
solastnina – način delitve – žreb – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
Okoliščine, navedene v 70. členu SPZ, po katerih sodišče odloči o tem, kateremu solastniku bo pripadala stvar, ki je predmet delitve, ne tvorijo zaprtega kroga. Izključen ni niti žreb.
Sodišče mora v postopku delitve z vidika pravočasnosti izjav udeležencev paziti zgolj na to, da bi ne prišlo do zlorabe procesnih pravic, da je njihovo ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja ter na to, da se v največji meri uresničuje načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka.
Zatrjevanja tožeče stranke, da sta imeli druga tožeča in druga tožena stranka dovolj lastnih sredstev, ki bi jih v primeru potreb lahko posodili prvi tožeči stranki ter da druga tožeča stranka vse do leta 2012 ni bila seznanjena s posojilom, pa tudi navedbe o komuniciranju druge tožene stranke v imenu prve tožene stranke, o odpoklicu posojila in nakazovanju sredstev prve tožeče stranke na osebni račun na Hrvaškem, še ne izkazujejo verjetnosti obstoja terjatve. Tudi morebitno t.i. „prelivanje sredstev družbe na zasebni račun“ še ne izkazuje fiktivnosti spornih posojilnih pogodb.
Nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo kot element civilnega delikta je širši od pojma protipravnosti. Za odškodninsko odgovornost v načelu zadošča že takšno dejanje ali opustitev, ki je na splošno nedopustno in ni potrebno, da bi bilo posebej zapovedano ali prepovedano s pravno normo.
Ob ustrezni skrbnosti bi toženci vedeli, da plinska peč, ki je bila ponovno priključena, s strani dimnikarske službe že več kot leto dni ni bila pregledana in da je bila v isto tuljavo dimnika priključena tudi kuhinjska napa. V takih okoliščinah pa bi ustrezno skrben lastnik poskrbel, da bi dimnikar opravil letni pregled ter dimnikarja ob tem tudi opozoril na novo priključeno napo. Glede na okoliščine konkretnega primera je tako dejstvo, da tožena stranka ni poskrbela za ustrezen pregled, nedopustno.
denarna odškodnina za duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – višina odškodnine – objava člankov v časniku
Namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je satisfakcija, tolažba za oškodovanca, da si z denarjem opomore od prizadetja njegove pravno varovane nepremoženjske dobrine. Po stališču sodne prakse je v nasprotju z namenom te odškodnine oškodovančevo okoriščenje. Tožnica zahteva za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti 30.000,00 EUR odškodnine. Glede na ugotovljene okoliščine tega primera je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zahtevana odškodnina močno previsoka, upoštevaje ustaljeno sodno prakso v podobnih odškodninskih primerih.
postopek zaradi insolventnosti - predhodni postopek – stranska intervencija – pravni interes
Le tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, smiselno v (predhodnem) postopku zaradi insolventnosti, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko tej stranki kot intervenient pridruži. S sklicevanjem na pogajanje z dolžnikom o njegovi dokapitalizaciji pa pritožnik smiselno zatrjuje neko bodoče materialnopravno razmerje z dolžnikom, to pa ne zadostuje za verjeten izkaz njegovega pravnega interesa za stransko intervencijo.