Ni ovir, da se delitev navedenega premoženja ne bi opravila tako, da se namesto, da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar (ali skupina stvari) v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh.
Pri delitvi solastništva na večih stvareh in skupnem premoženju velja princip delitve, ki ga uveljavlja 70. člen SPZ, ki sodišču nalaga, da si primarno prizadeva za fizično delitev. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo odločiti, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne nepremičnine in glede na soglasno voljo udeležencev o njeni delitvi tudi, komu naj se dodeli terjatev, za katero sta se stranki strinjali, da se ovrednoti kot nepremičnina.
pogodba o delu – notifikacija napak – vsebina obvestila o napakah – konkretizacija napake
Naročnik mora o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Pri tem pa mora v obvestilu o napaki le-to natančneje opisati in povabiti podjemnika, da opravljeni posel pregleda.
Izvedba del je bila sicer pisno pravočasno grajana, vendar pavšalna, saj je bilo navedeno zgolj »zavračamo račun zaradi neizvedbe del«, kar pa nikakor ne ustreza obvestilu o napakah, saj ni konkretizirano v smislu navedbe, najmanj katera dela niso bila opravljena.
dodatni sklep o dedovanju - napotitveni sklep - nov dedič - možnost obravnavanja – dediščinska tožba
Ker izostanek sklepa o napotitvi ne predstavlja nikakršne procesne ovire za vložitev dediščinske tožbe pritožnice, pritožnici možnost obravnavanja ni bila odvzeta.
predlog za obnovo postopka – razveljavitev klavzule pravnomočnosti – stranka postopka – položaj tretjega – izpraznitev stanovanja
Oseba, ki v postopku za izpraznitev stanovanja ni sodelovala in tudi ni bila stranka tega postopka, ni legitimirana za vložitev izrednega pravnega sredstva. Njena ustavna pravica do sodnega varstva je varovana v okviru sredstev, ki jih pravni red daje tretjemu v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078551
OZ člen 131, 171, 174, 175, 179. ZPP člen 185, 286.
odmera odškodnine - paraplegija z delno ohromljenostjo spodnjega dela telesa - posebno huda telesna poškodba - materialna škoda - izguba na zaslužku – zaposlitev za določen čas - denarna renta - nepremoženjska škoda - sprememba tožbe - prekluzija ob spremembi tožbe
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, je bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka.
Tudi za oškodovance, ki so pred škodnim dogodkom pridobivali zaslužek s priložnostnimi deli ali zaposlitvami za določen čas, se šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku.
Pri spremembi tožbe prekluzija trditev in dokaznih predlogov ne velja. Prekluzija in pravilo o spremembi tožbe služita ekonomičnemu in smotrnemu vodenju postopka. Ker ZPP dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, je dovoljeno tudi utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1. OZ člen 378, 378/1.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – izterjava zakonskih zamudnih obresti – rok za izpolnitev
Zgolj dejstvo, da je v izvršilnem naslovu določen rok za izpolnitev, še ni podlaga za izvršbo zakonskih zamudnih obresti. Določba prvega odstavka 378. člena OZ bi bila torej za izvršilno sodišče upoštevna, če bi bila upoštevana že v izvršilnem naslovu.
Zaganjanje motorja delovnega stroja z ročnim zaganjačem predstavlja nevarno dejavnost. Pravilen je zaključek, da je zaganjanje delovnega stroja z ročnim zaganjačem, pri čemer lahko pride do povratnega udara in do česar je v obravnavanem primeru tudi prišlo, stvar iz katere izhaja večja nevarnost za tistega, ki stroj zaganja.
ZASP člen 82, 82/2, 153, 160, 160/4. ZASP-B člen 26, 26/4. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 10, 10/3. ZPP člen 154, 154/2.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – poslovna skrivnost – osebni podatki
Sodišče o civilni kazni odloči upoštevajoč vse okoliščine primera, od katerih je stopnja krivde le ena in ki ne narekuje nujno izreka kazni.
oporočno dedovanje – nujno dedovanje – razlaga oporoke – prava volja zapustnika – dejansko vprašanje
Vprašanje, kakšen delež je dedič v skladu z voljo zapustnice dolžan izplačati dedinji (kar je odvisno od tega, ali sta oba oporočna dediča, ali pa je oporočni dedič samo vnuk, medtem ko je pritožnica le nujna dedinja), je glede na trditve strank v tem zapuščinskem postopku najprej dejansko, šele nato pa pravno vprašanje. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obligatorna, saj sme zgolj pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo oporočiteljice
vznemirjanje lastninske pravice - odločanje s sklepom - pravica do pravnega sredstva - nedovoljena sprememba tožbe
Ker gre v obravnavanem primeru za tožbo zaradi domnevnega vznemirjanja lastninske pravice in ne tožbo zaradi motenja posesti, bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločiti s sodbo in ne s sklepom. S takim ravnanjem je posledično poseglo v pravico tožnice do pravnega sredstva.
Določnost in izvršljivost tožbenega zahtevka nista razloga, zaradi katerih sodišče ne bi dovolilo spremembe tožbe.
krivdna odgovornost delodajalca - neprimerna službena obutev za hojo po hribovitem gozdnem terenu - opustitev skrbnega ravnanja - izbira napačne obutve
Ker službena obutev policista za hojo po hribovitem gozdnem terenu ni bila primerna/ustrezna, je podana krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke (tožnikovega delodajalca) za nastalo škodo.
preprečevanje nasilja v družini – nasilje – prepustitev stanovanja – prepoved približevanja – rok za vložitev zahtevka – izvajanje dokazov – načelo sorazmernosti - stroški postopka
Nasprotni udeleženec je predlagateljico v nosečem stanju in v pričo mladoletnih otrok stresal, porinil in ji ob tem grozil, da jih bo spravil iz hiše, kar brez dvoma predstavlja nasilje, ki opravičuje odločitev o prepustitvi stanovanja v izključno uporabo predlagateljici in njenim mld. otrokom.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – sprememba zakona o sodnih taksah – doplačilo sodne takse za redni postopek – nadaljevanje postopka v pravdi
S spremembo 13. člena ZST-1 je odpadla materialnopravna podlaga za zaključek, da sklep, s katerim bi bilo ugodeno predlogu, ne bo veljal za doplačilo takse za redni postopek.
ZFPPIPP člen 119. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelju člen 8, 8/1, 8/3.
razrešitev upravitelja – pravna posledica razrešitve – vračilo nagrade – obveznost novega upravitelja
Sodišče v stečajnem postopku po 119. členu ZFPPIPP odloča le o razrešitvi upravitelja, pravno posledico njegove razrešitve iz krivdnih razlogov pa določa 1. odstavek 8. člena Pravilnika, ki upravitelju nalaga vrnitev v stečajno maso vse v postopku izplačane nagrade, po 3. odstavku 8. člena Pravilnika pa je skrb za izterjavo neplačane obveznosti razrešenega upravitelja poverjena novemu upravitelju. Za izterjavo neplačane obveznosti torej novi upravitelj ne potrebuje posebnega sklepa sodišča, ki bi bil izdan v stečajnem postopku.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost posestnika – presoja priposestvovanja po določbah ODZ
Po pravnih pravilih paragrafov 1452 do 1477 ODZ je bila za priposestvovanje potrebna pristna posest (ni smela biti pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja, če je šlo za prekarij), pravična (priposestvovalec ali njegov prednik je moral imeti veljaven pravni naslov) in poštena (tega pojma ODZ sicer posebej ne razlaga, enači pa se ga s pojmom dobrovernosti - upravičenim prepričanjem priposestvovalca, da ima stvar v posesti, kot da bi bila njegova – t. i. lastniška posest), ki je morala neprekinjeno trajati 20. let.
postavitev začasnega zastopnika - izbris iz registra prebivalstva
Toženec ni izpolnil svoje prijavno-odjavne obveznosti, po kateri bi moral prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli iz območja RS, prijaviti začasni odhod iz območja RS, ki traja več kot 3 mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. V smislu določb ZPPreb tako ni bilo mogoče ugotoviti toženčevega prebivališča, zato je prvo sodišče utemeljeno postavilo tožencu začasnega zastopnika.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana na dolžnika – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – oblikovanje tožbenega zahtevka – izstavitev zemljiškoknjižne listine
V izvršilnem postopku na izvršbi na nepremičnino, v kolikor nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana na dolžnika, upnik pa nima listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, 168. člen ZIZ ne daje podlage upniku, da lahko od dolžnika in tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik te nepremičnine, s tožbo v pravdi zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na dolžnika.
Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. To pomeni, da mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da bo že na podlagi sodbe, v kolikor je zahtevku ugodeno, po uradni dolžnosti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075407
OZ člen 395, 395/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
kreditna pogodba – poroštvo – solidarna obveznost dolžnika in poroka
Nič ni narobe, če je tožnica terjala izpolnitev iste obveznosti posebej od glavnega dolžnika in posebej od toženke kot poroka. Če bo tožnica realizirala svojo terjatev proti enemu zavezancu, bo drugi zavezanec lahko ugovarjal, da je terjatev tožnice proti njemu prenehala.
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - gospodarski spor - priznana dejstva – opozorilo sodišča na možnost izdaje sodbe brez naroka
Na podlagi 488. člena ZPP lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da dejansko stanje ni sporno. Vendar pa dejansko stanje lahko postane nesporno tudi šele po izmenjavi pripravljalnih vlog.
ZPP ne predvideva, da bi moralo sodišče stranke na možnost izdaje odločbe brez oprave naroka stranki opozoriti.