neupravičena obogatitev – pridobitev koristi s storitvijo – obogatitveno načelo – vrednost koristi – subjektivna korist
Tožnica je upravičena do plačila vrednosti koristi, ki jo ima toženec zaradi njenih del, in ne do plačila vrednosti njenih storitev in nastalih stroškov.
Zaganjanje motorja delovnega stroja z ročnim zaganjačem predstavlja nevarno dejavnost. Pravilen je zaključek, da je zaganjanje delovnega stroja z ročnim zaganjačem, pri čemer lahko pride do povratnega udara in do česar je v obravnavanem primeru tudi prišlo, stvar iz katere izhaja večja nevarnost za tistega, ki stroj zaganja.
ZASP člen 82, 82/2, 153, 160, 160/4. ZASP-B člen 26, 26/4. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 10, 10/3. ZPP člen 154, 154/2.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – poslovna skrivnost – osebni podatki
Sodišče o civilni kazni odloči upoštevajoč vse okoliščine primera, od katerih je stopnja krivde le ena in ki ne narekuje nujno izreka kazni.
oporočno dedovanje – nujno dedovanje – razlaga oporoke – prava volja zapustnika – dejansko vprašanje
Vprašanje, kakšen delež je dedič v skladu z voljo zapustnice dolžan izplačati dedinji (kar je odvisno od tega, ali sta oba oporočna dediča, ali pa je oporočni dedič samo vnuk, medtem ko je pritožnica le nujna dedinja), je glede na trditve strank v tem zapuščinskem postopku najprej dejansko, šele nato pa pravno vprašanje. V takšnih primerih je napotitev na pravdo za zapuščinsko sodišče obligatorna, saj sme zgolj pravdno sodišče ugotavljati pravo voljo oporočiteljice
preprečevanje nasilja v družini – nasilje – prepustitev stanovanja – prepoved približevanja – rok za vložitev zahtevka – izvajanje dokazov – načelo sorazmernosti - stroški postopka
Nasprotni udeleženec je predlagateljico v nosečem stanju in v pričo mladoletnih otrok stresal, porinil in ji ob tem grozil, da jih bo spravil iz hiše, kar brez dvoma predstavlja nasilje, ki opravičuje odločitev o prepustitvi stanovanja v izključno uporabo predlagateljici in njenim mld. otrokom.
komanditna pogodba – pooblastilo za vodenje in zastopanje
Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženka za vodenje ali zastopanje izbrisane komanditne družbe ni imela podlage niti v zakonu niti v pogodbi o ustanovitvi te družbe, je pravilno zaključilo, da je ni mogoče šteti za aktivno, temveč zgolj za pasivno družbenico.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana na dolžnika – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – oblikovanje tožbenega zahtevka – izstavitev zemljiškoknjižne listine
V izvršilnem postopku na izvršbi na nepremičnino, v kolikor nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana na dolžnika, upnik pa nima listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, 168. člen ZIZ ne daje podlage upniku, da lahko od dolžnika in tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik te nepremičnine, s tožbo v pravdi zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na dolžnika.
Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. To pomeni, da mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da bo že na podlagi sodbe, v kolikor je zahtevku ugodeno, po uradni dolžnosti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika.
nagrada za postopek na prvi stopnji - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev dovolitvenega dela - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 oziroma 3101 ZOdvT nastane s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj se že s tem trenutkom izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine nadaljuje kot postopek z ugovorom zoper plačilni nalog, to je kot pravdni postopek.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075441
OZ člen 54, 54/1, 55, 55/2. SPZ člen 99.
negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja – odškodnina – pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora
Ker je za poseg, ki ga tožnica toženki očita, obstajala (in še vedno obstaja) veljavna pravna podlaga, o protipravnosti vznemirjanja tožničine lastninske pravice s postavitvijo kanalizacijskih cevi ni mogoče govoriti.
Ni ovir, da se delitev navedenega premoženja ne bi opravila tako, da se namesto, da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar (ali skupina stvari) v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh.
Pri delitvi solastništva na večih stvareh in skupnem premoženju velja princip delitve, ki ga uveljavlja 70. člen SPZ, ki sodišču nalaga, da si primarno prizadeva za fizično delitev. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo odločiti, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne nepremičnine in glede na soglasno voljo udeležencev o njeni delitvi tudi, komu naj se dodeli terjatev, za katero sta se stranki strinjali, da se ovrednoti kot nepremičnina.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – sprememba zakona o sodnih taksah – doplačilo sodne takse za redni postopek – nadaljevanje postopka v pravdi
S spremembo 13. člena ZST-1 je odpadla materialnopravna podlaga za zaključek, da sklep, s katerim bi bilo ugodeno predlogu, ne bo veljal za doplačilo takse za redni postopek.
smrt stranke med pravdo – pooblaščenec – vstop dediča – pasivna legitimacija - dediči nujni sosporniki – oblikovanje tožbenega zahtevka
Med dediči pokojnega teče spor glede terjatve, ki bo (v kolikor bo ugotovljena) spadala v zapuščino. Ne glede na to, da do nastale situacije ni prišlo zato, ker bi bil zapuščinski postopek prekinjen, temveč zaradi smrti tožnika M. J. med postopkom, gre po naravi za spor o obsegu zapuščine (povečanje zapuščinskega premoženja).
Dediči so enotni in nujni sosporniki, saj je pravica dedičev skupna in nedeljiva ter izhaja iz zapuščine kot celote. V konkretnem primeru, ko je na aktivno stran vstopil le eden od dedičev, bi morali biti sodediči zajeti na pasivni strani. Preoblikovanje tožbenega zahtevka tako, da (dedič) tožnik zahteva izpolnitev v korist vseh dedičev, ne zadošča.
Namen poslovne odškodninske odgovornosti je v tem, da bo upnik s prejemom odškodnine v enakem položaju, kot bi bil, če bi bila obveznost pravilno izpolnjena. Glede na to, da bi bil tožnik enako odmerjen davek v vsakem primeru dolžan plačati in je v tem delu v enakem položaju ne glede na ravnanje tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo da ni vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbe in obveznostjo tožeče stranke, da plača davek.
ZFPPIPP člen 119. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelju člen 8, 8/1, 8/3.
razrešitev upravitelja – pravna posledica razrešitve – vračilo nagrade – obveznost novega upravitelja
Sodišče v stečajnem postopku po 119. členu ZFPPIPP odloča le o razrešitvi upravitelja, pravno posledico njegove razrešitve iz krivdnih razlogov pa določa 1. odstavek 8. člena Pravilnika, ki upravitelju nalaga vrnitev v stečajno maso vse v postopku izplačane nagrade, po 3. odstavku 8. člena Pravilnika pa je skrb za izterjavo neplačane obveznosti razrešenega upravitelja poverjena novemu upravitelju. Za izterjavo neplačane obveznosti torej novi upravitelj ne potrebuje posebnega sklepa sodišča, ki bi bil izdan v stečajnem postopku.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost posestnika – presoja priposestvovanja po določbah ODZ
Po pravnih pravilih paragrafov 1452 do 1477 ODZ je bila za priposestvovanje potrebna pristna posest (ni smela biti pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja, če je šlo za prekarij), pravična (priposestvovalec ali njegov prednik je moral imeti veljaven pravni naslov) in poštena (tega pojma ODZ sicer posebej ne razlaga, enači pa se ga s pojmom dobrovernosti - upravičenim prepričanjem priposestvovalca, da ima stvar v posesti, kot da bi bila njegova – t. i. lastniška posest), ki je morala neprekinjeno trajati 20. let.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1. OZ člen 378, 378/1.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – izterjava zakonskih zamudnih obresti – rok za izpolnitev
Zgolj dejstvo, da je v izvršilnem naslovu določen rok za izpolnitev, še ni podlaga za izvršbo zakonskih zamudnih obresti. Določba prvega odstavka 378. člena OZ bi bila torej za izvršilno sodišče upoštevna, če bi bila upoštevana že v izvršilnem naslovu.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – nova stvar – zatrjevanje nadpolovičnega deleža –ugovor nadpolovičnega deleža - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvo
V obravnavanem primeru se je celotna pravda sukala okoli tega, ali je sporna premičnina del skupnega premoženja zakoncev ali ne, zato se je vprašanje deleža na njem logično potisnilo ob rob. Višina deležev je (znova) postala aktualna šele, ko pri sodišču dozorela odločitev, da gre za skupno premoženje.
Ob neenotni (ustavno)sodni praksi bi bilo na mestu, da bi sodišče pravdnima strankam razkrilo, da sámo sledi tistemu delu sodne prakse, ki se zavzema, da je treba pri zatrjevanju nadpolovičnega deleža vložiti nasprotno tožbo.
prava neuka stranka - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Sodišče prve stopnje je predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, ker glede na (prej veljavno) določbo 1. odstavka 13. člena ZST-1 odločitev o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu ne bi veljala za obveznost toženca za plačilo takse za pritožbo. Z uveljavitvijo spremembe ZST-1 dne 10. 8. 2013 pa je predpisana drugačna veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, kot je veljala pred spremembo zakona. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. V 34. členu ZST-1 je določen 15 oziroma 8 dnevni rok za plačilo sodne takse, ki začne teči od vročitve plačilnega naloga taksnemu zavezancu. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks pa velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje.