Sodišče druge stopnje se strinja s podpredsednikom sodišča, ko v razumljivih razlogih sklepa pravilno ugotavlja, da je vsebina odklonitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, bodisi sodnikovo osebno prepričanje ali kakšna okoliščina na njegovi strani, ki pri razumnem človeku ustvarjata dvom v nepristranskost sodnika in nepravilnost sodnikovih odločitev, s katerimi se posamezni procesni udeleženec ne strinja. Te so predmet samostojnih pravnih sredstev, ki morajo biti šele v nadaljevanju postopka preizkušena in ne že znotraj pravnega sredstva z drugim predmetom in namenom obravnavanja.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec pritožbe ni podpisal. Takšna pritožba je nepopolna in jo je potrebno zavreči, saj se nepopolne in nejasne pritožbe ne pošiljajo v popravo
sodni register - začetek postopka po uradni dolžnosti - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - izbris družbenika iz sodnega registra - tujec - izbris po uradni dolžnosti - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - identifikacijski podatek - dovoljenost pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - enotna matična številka občana (EMŠO)
Registrsko sodišče lahko v določenih primerih začne postopek tudi po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa, vendar samo, kadar tako določa zakon.
Za primer, kadar pri fizični osebi, ki je vpisana v sodnem registru kot družbenik d. o. o., po vpisu pride do spremembe identifikacijskih podatkov (in si niti ne uredi prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma kot tujec ne pridobi veljavne davčne številke, da bi se identifikacijski podatki lahko primerno povezali) noben zakon ne določa, da registrsko sodišče po uradni dolžnosti začne postopek (začasnega) izbrisa družbenika. Zato za izbris družbenice v konkretnem primeru niso bili podani zakonski pogoji.
odločitev o stroških pravdnega postopka - potrebnost stroškov za pravdo - uspeh s tožbo - odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - obrazloženost odgovora na tožbo - narok za glavno obravnavo - zamudna sodba - oprostitev plačila stroškov
Vsi odmerjeni pravdni stroški so bili potrebni pravdni stroški (nagrada za tožbo, nagrada za tožnikovo prvo pripravljalno vlogo, nagrada za narok, odsotnost pooblaščenca tožnika iz pisarne ter kilometrina). Toženec je vložil obrazložen odgovor na tožbo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve - obrazloženost ugovora - presoja dokazov
Zanikanje vtoževane terjatve v izterjevanem znesku pomeni zanikanje dolga in s tem zadostno obrazloženost ugovora. Presoja ponujenih dokazov ni stvar presoje obrazloženosti ugovora, temveč je stvar pravdnega postopka, saj postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine nima instrumentarija presojati dokaze.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040698
ZSSloV člen 41.. ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.
vojak - misija - neizrabljen tedenski počitek
Sodišče prve stopnje je na podlagi pričanja tožnika in prič pravilno zaključilo, da je tožnik kot vodja skupine, vodja patrulje in vodja varovanja bil bolj obremenjen od ostalih pripadnikov, vendar pa je največjo težo, zakaj verjame tožniku, da ni koristil tedenskega počitka (navedenega v evidencah), dalo predvsem izvajanju nalog vodnega zaupnika. Tožniku je verjelo, da zaradi svojih zadolžitev ni mogel koristiti tedenskega počitka.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz 156. člena ZDR-1, ki določa, da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Če mora zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Pravilno je upoštevalo, da pravico do tedenskega počitka ureja tudi ZObr, ki v drugem odstavku 97.f člena določa, da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih delovnih dni poleg pravice do dnevnega počitka, praviloma tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.
V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.
verzijski zahtevek - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - souporaba stanovanja - višina uporabnine - vlaganja v stanovanje - pobotni ugovor
Izhodišče verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je bistveno drugačno od primera, ko gre za neupravičeno uporabo s strani nelastnika.
ZDR-1 člen 6, 85, 87, 87/2, 88, 89, 89/1, 89/1-2, 89/2.. ZDR člen 88/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - starejši delavec - neenaka obravnava - doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka postopek spremljanja in ocenjevanja tožnikovega dela izvedla korektno in skladno z določili kolektivne pogodbe, ter da sta bili glede na tožnikove rezultate v tem obdobju negativni oceni dela utemeljeni, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je za podajo odpovedi obstajal zakonit razlog.
Četudi je tožena stranka tožniku v okviru optimizacije poslovanja, ki jo je na ravni celotne družbe izvedla, ponudila možnost odhoda iz družbe z odpravnino in odškodnino zaradi izgube zaposlitve, to ne pomeni, da je bil razlog za podajo izpodbijane odpovedi le fiktiven.
zapuščinski postopek - pooblaščenec - obseg pooblastila - obseg odvetnikovega pooblastila - preklic pooblastila odvetniku - dedna izjava - prekoračitev pooblastila - veljavnost dedne izjave - zloraba zaupanja - izjava o sprejemu dediščine - članstvo v agrarni skupnosti
Ker je bila izjava dana v okviru veljavnega pooblastila, velja enako, kot če bi jo podal pritožnik sam, pri čemer morebiten drugačen dogovor med njim in odvetnikom (to je v njunem notranjem razmerju), oziroma njegova morebitna kršitev s strani odvetnika, na to nima nobenega vpliva. Sodišče takšnih morebitnih kršitev notranjega razmerja ne more upoštevati in so lahko zgolj stvar urejanja razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 591, 591/3, 598. ZPP člen 343, 343/4.
sodni register - pripojitev družbe - vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - konstitutiven učinek vpisa - registrska zapora - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sprememba tožbe brez soglasja toženca
V primeru vpisa pripojitve v register po 598. členu ZGD-1, morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve iz tretjega odstavka 591. člena. Tožnik, ki je pred vpisom pripojitve v register vložil tožbo za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje sklepa o soglasju za pripojitev, pa lahko brez soglasja toženca spremeni tožbo tako, da zahteva povračilo škode, ki mu je nastala z vpisom pripojitve v register. Z navedenim določilom zakon rešuje tudi vprašanje pravnega varstva tožnikov v situaciji, kakršno obrazlaga pritožnik v utemeljitev svojega pravnega interesa za pritožbo (vložitev tožbe zaradi ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepov skupščine prevzete družbe o soglasju k pripojitvi in k pogodbi o pripojitvi). Pritožnik se zato ne more uspešno sklicevati na kršitev ustavne pravice do pritožbe, če mu je zakonodajalec v pričujočem primeru glede na pravne posledice pripojitve zagotovil drugo pravno varstvo - možnost privilegirane spremembe tožbe v odškodninski zahtevek po 598. členu ZGD-1.
Pritožnik v tretjem odstavku 590. člena ZGD-1 predvidene registrske zapore ne more več uveljavljati šele s priglašeno udeležbo v pritožbenem postopku, niti z vloženo pritožbo ne more doseči vrnitve v prejšnje registrsko stanje, kakršno je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa in kakršno zasleduje z vloženo pritožbo. Zato mu je treba odreči pravni interes za pritožbo.
Po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 ima pravico do vrnitve takse tudi, kdor plača takso za pravno sredstvo in s tem pravnim sredstvom uspe, če ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo. Ta določba stranki ne daje upravičenja do vračila takse za postopek na prvi stopnji, saj se nanaša na postopek s pravnim sredstvom. Do vrnitve sodne takse po navedeni določbi tudi ni upravičena stranka, ki bi ob pravočasni priglasitvi stroška v postopku lahko dosegla povrnitev takse od nasprotne stranke. Tožeča stranka bi lahko pravočasno, to je v 15 dneh od nastanka taksne obveznosti, uveljavljala povrnitev stroškov sodne takse od tožene stranke kot del pravdnih stroškov. Tega tožeča stranka ni storila, zato niso izpolnjeni pogoji za vrnitev.
kaznivo dejanje nasilništva - spravljanje v podrejen položaj - surovo ravnanje - sostorilstvo - sporno dejansko stanje - identiteta storilca
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopenjskega sodišča v točki 20 izpodbijane sodbe glede pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Strinjati se je, da je v konkretnem primeru šlo za izrazito grob in agresiven napad na oškodovanca, z zelo intenzivno agresijo, pri čemer se oškodovanec pred številčno močnejšimi napadalci ni uspel braniti (upravičeno pa ga je bilo tudi strah zaradi pred kratkim preživetega infarkta). Strinjati se je z zaključki prvostopenjskega sodišča, da je v konkretni situaciji šlo sicer za enkratno dejanje, za konflikt med oškodovancem in številčno močnejšimi obtoženci kritične noči, vendar je tudi po oceni pritožbenega sodišča šlo za izvajanje nasilja zaradi nasilja. Obtoženci so namreč ponoči brez razloga na strani oškodovanca, le-tega grobo napadli, napadli so njegovo osebno in telesno dostojanstvo, ogrozili njegovo varnost in osebno nedotakljivost, oškodovanec je bil zaradi navedenega nedvomno v podrejenem položaju in to zgolj zato, ker so bili prepričani, da jih je posnel pri konfliktu z G. G. Strinjati se je z zaključki in obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča, da so obtoženi izvajali nasilje zgolj zaradi nasilja, se izživljali nad oškodovancem, ker si je po njihovem mnenju upal posneti konflikt. Oškodovanca so zbili na tla in navkljub temu, da si je oškodovanec na tleh glavo ščitil z rokami, z brcami in udarci niso prenehali. Oškodovanec je tako postal objekt napada obtoženih, ki se mu zaradi intenzivnosti agresije in števila napadalcev ni mogel izogniti.
Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v točki 20 izpodbijane sodbe, je A. A. najprej odrinil in zbil oškodovanca na tla, potem pa je oškodovanec prejel brce, pretepali so ga, z rokami pa si je zakrival glavo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, so zaključki prvostopenjskega sodišča o izvajanju nasilja zaradi nasilja pravno utemeljeni, ker so storilci z nasiljem tudi po tem, ko je bil oškodovanec že na tleh, še nadaljevali z brcami.
Bistvo spora je o tem, ali je tožnik v 45 dneh od prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe Centra za socialno delo, predložil dokazila o namenski porabi predhodno dodeljene izredne denarne socialne pomoči. V kolikor tega ni storil, ga zadene sankcija, da ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.
ZDSS-1 člen 24.. ZUI člen 8, 8/4.. ZIPRS1415 člen 68, 68/2.
javni uslužbenec - napredovanje
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da se lahko teh šest let nanaša le na čas od uveljavitve Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba) dalje (24. 5. 2008), ne pa tudi na predhodno obdobje, saj naj bi to pomenilo nedopustno retrogradno uporabo Uredbe, kar pa ne drži. Določba o preteklem številu let že po sami vsebini nima zveze z vprašanjem retrogradne uporabe ali veljavnosti predpisa. Kot pravilno navaja pritožba, na napačnost stališča, da pretekla leta iz časa pred uveljavitvijo Uredbe niso upoštevana, kaže tudi prehodna določba 11. člena Uredbe, iz katere izhaja, da se napredovalno obdobje z dnem začetka uporabe te Uredbe ne prekine.
odločitev o pravdnih stroških - uspeh stranke v postopku - uspeh po temelju in višini - odmera odvetniških stroškov - vrednost točke
V skladu s 154. členom ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek). Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki del stroškov (drugi odstavek). V tem okviru se uspeh (lahko) upošteva ločeno po temelju in ločeno po višini.
Tudi v novejši sodni praksi se upoštevajo okoliščine primera, kar v primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, pomeni, da se (lahko) stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalnine - nastanek zavarovalnega primera - izliv vode - ocena stroškov - izvedensko mnenje - trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dokazne ocene - pravni interes za pritožbo
Tožena stranka odločitev o višini izpodbija le z navedbami, da je tožeča stranka predložila predračun, zaradi česar ni upravičena do povračila stroška DDV, saj bi morala izkazati, da je bil DDV res plačan. Pritožbeno ni izpodbijano, da zavarovalno kritje obsega stroške za odpravo škode. Ker tožeča stranka v relevantnem času škode še ni odpravila, znaša torej zavarovalnina ocenjeni znesek teh stroškov. Zato ni utemeljen pritožbeni razlog, da sodišče prve stopnje pri določanju višine ne bi smelo upoštevati DDV, ker tega tožeča stranka še ni plačala. Tožeča stranka tudi stroškov za odpravo škode še ni plačala. Ravno zato je bil v konkretnem primeru potreben dokaz z izvedencem, ki naj bi ugotovil oz. (vnaprej) ocenil, koliko bodo ti stroški znašali, takrat ko bodo nastali. Tožeča stranka pa bo takrat, ko bo škodo dejansko odpravila, morala plačati tudi DDV, saj trditev, iz katerih bi izhajalo nasprotno, tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00041084
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZDR-1 člen 184, 184/1. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (2005) člen 6. Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (2015) člen 4, 6.
Četudi bi bilo mogoče izvedencu iz varstva pri delu očitati nekoliko neprimeren odnos oziroma neprimerno, mestoma že tudi nekoliko žaljivo izražanje pri podaji odgovorov na pripombe tožene stranke in vrednostne sodbe v dopolnitvi izvedenskega mnenja, pa zgolj zaradi takšnega izražanja izvedenca, ki je bilo vsaj deloma izzvano tudi s strani tožene stranke v njenih pripombah, njegovo izvedensko mnenje še ni avtomatično nestrokovno, nepopolno ali nejasno, da ga sodišče pri svoji odločitvi ne bi moglo upoštevati.
Sam način izražanja izvedenca v izvedenskem mnenju in pridobivanje dodatne dokumentacije, za katero je izvedenec iz varstva pri delu, kot izhaja iz podatkov v spisu, predhodno pridobil tudi dovoljenje sodišča prve stopnje, tudi ne predstavljata takšnih okoliščin, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranskost oziroma bi izkazovala njegovo pristranskost, ki bi terjala njegovo izločitev v skladu s 6. točko 70. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 247. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je, čeprav sicer samo pomivanje posode ni nobeno posebno delo, saj ga doma večinoma opravlja vsaka povprečna gospodinja vsak dan brez posebnih navodil, še zlasti v tem konkretnem primeru, ko gre za delo mladoletne osebe, pri kateri ni mogoče izhajati iz stališča, da ima dovolj izkušenj, pri presoji potrebno upoštevati, da takšno opravljanje dela doma in v dejavnosti ni primerljivo, predvsem ne iz vidika in področja varnosti in zdravja pri delu, saj že sama količina dnevno pripravljenih obrokov (400) ni podobna okoliščinam vsakodnevnega pomivanja posode v domačem okolju. Ob takšnem zaključku in ob dejanskih ugotovitvah, da je to delo v konkretnem primeru opravljala mladoletna tožnica šibke konstitucije, pritožbeno sodišče soglaša tudi z nadaljnjim zaključkom sodišča prve stopnje, da bi moral zavarovanec tožene stranke kot delodajalec v skladu s 6. členom Pravilnika o varovanju zdravja pri delu otrok tožnici zagotoviti tudi ustrezno usposabljanje, do česar pa glede na izvedene dokaze (izvedensko mnenje izvedenca iz varstva pri delu in zaslišanje tožnice) ni prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00037897
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZFPPIPP člen 132, 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2, 251, 301, 383. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 339, 339/2, 339/2-8.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj osebi v stečaju - vročanje stečajnemu upravitelju - nepravilna vročitev sodnega pisanja - kršitev pravice do izjave - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje pravdnega postopka - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev
Ker drži pritožbena trditev, da je sodišče plačilni nalog z dne 21. 5. 2020, to je že po objavljenem oklicu o začetku stečajnega postopka, vročalo dolžniku po njegovem pooblaščencu, ki je dolžnika zastopal lahko le do uvedbe pravnih posledic stečajnega postopka, namesto stečajnemu upravitelju, vročitev plačilnega naloga ni bila pravilna, posledično pa tudi niso mogle nastopiti pravne posledice zaradi neplačila sodne takse, ki jih predvideva peti odstavek 29.b člena ZIZ.
Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnik v pritožbi, je treba uporabiti le za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče izda hkrati tudi plačilni nalog, dolžnik pa je vložil ugovor, s katerim je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbijal v celoti in ker o ugovoru še ni pravnomočno odločeno, sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen in se izvršba tudi še ne opravlja. Postopek je tako še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.
Ker sta v postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, je to potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka insolventnosti nad insolventnim dolžnikom. Glede na navedeno sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršilnega postopka pravilno ni odločilo na podlagi določbe 132. člena ZFPPIPP, temveč prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
O razmerju med določbo 208. člena ZPP in 301. člena ZFPPIPP se je sodna praksa že izrekla, med drugim tudi Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 403/2010. Tako je zapisano, da pravna razlaga določb 301. člena ZFPPIPP narekuje sklep, da ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral določbe prvega odstavka 208. člena ZPP in da se postopek lahko nadaljuje tudi s prevzemom s strani stečajnega upravitelja, vendar razlaga določb 301. člena ZFPPIPP določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Nadaljuje pa se lahko šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev.