predlog tretjega za odlog izvršbe - stavbna pravica - dom dolžnika
Pritrditi je sicer pritožnici, da so razlogi sodišča prve stopnje glede dejanskega stanu četrtega odstavka 71. člena ZIZ napačni, saj pritožnica pravilno izpostavlja, da ravno stavbna pravica predstavlja zgradbo samo in tako v konkretnem primeru tudi dom pritožnice, vendar pa je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predlaganega odloga potrditi iz drugih razlogov.
plačilo sodne takse za tožbo - plačilo takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Plačilo takse je procesna predpostavka za obravnavanje vloge, ki pa ni bila podana.
Za taksno oprostitev za tožbo bi moral namreč tožnik zaprositi najkasneje v 15 dneh po vročitvi plačilnega naloga za plačilo sodne takse za tožbo, česar pa ni storil.
Tožnik sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v roku ni plačal, pri čemer je bil opozorjen na pravne posledice, ki bodo nastopile, če takse ne bo plačal. Ker tudi ni predlagal, da se ga oprosti plačila sodnih taks, se je štela tožba za umaknjeno.
Ker podatki vročilnice potrjujejo dejstvo pravilne vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse, tožena stranka pa za povsem splošne nasprotne trditve ni predlagala nobenega dokaza, pritožbeno sodišče nima podlage, da bi sledilo trditvam, da toženi stranki plačilni nalog ni bil vročen v skladu z zakonom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00084583
KZ-1 člen 48, 48/1, 324, 324/1, 324/1-1.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - določitev kazni
Stopnjo alkoholiziranosti je sodišče prve stopnje obdolženki upoštevalo pri izreku stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila, vendar je pri tehtanju, ali naj to kazen izreče ali določi, dalo prednost temu, da je obdolženka dobila zaposlitev v Avstriji in da bo s tem v zvezi lahko poravnala tudi naloženo denarno kazen ter imela sredstva za svojo eksistenco, še ob tem, ko v Avstrijo brez lastnega prevoza ne more. Če se temu doda še dejstvo, da je obdolženka storitev očitanega kaznivega dejanja priznala, da je nekaznovana in da je prav zaradi "nezgode" izgubila zaposlitev, ker je bila sama hudo telesno poškodovana, je povsem pravilna prvostopna odločitev, da bo prav daljša preizkusna doba, in sicer štiri leta, ob določeni stranski kazni obdolženki velik "opomin", da v takem stanju v bodoče ne bo več vozila, ob tem, ko bo na cesti z vozilom skoraj vsak dan.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI
VSL00039174
ZP-1 člen 202c, 202c/3. ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 20. ZSVarPre člen 8, 8/1, 27. ZUPJS člen 10, 10/2, 10/2-1, 10/2-2.
premoženjsko stanje storilca - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - skupno gospodinjstvo - delo v splošno korist
Pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z deli v splošno korist se pri upoštevanju oseb v skupnem gospodinjstvu upoštevajo le bratje in sestre, ki so jih starši dolžni preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Po prvem odstavku 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Torej glede na tretji odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku le do stroškov za dejansko porabljen material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom in ne do zneska, odmerjenega v % priznane nagrade, kot je to veljalo pred 1. 1. 2019.
kdaj začne teči zastaranje - subjektivni rok za zastaranje - zastaranje nepremoženjske in premoženjske škode - končano zdravljenje - pretrganje zastaranja
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka ni pomembno, kdaj je tožnik izvedel, da sam ni odgovoren za nastalo škodo, temveč, kdaj je izvedel za tistega, ki je škodo napravil.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
prometna nezgoda - odškodninska odgovornost - teorije vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - vzročna zveza - amputacija noge - doktrina eggshell skull - upoštevanje bolezenskega stanja oškodovanca - nov izvedenec - nepremoženjska škoda - odmera nepremoženjske škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - tuja pomoč in nega - pomoč družinskih članov
Za pravilno uporabo teorije o adekvatni vzročnosti je potrebno razlikovati dva sklopa vzročnih zvez, in sicer vzročno zvezo med dejanjem in škodnim dogodkom ter vzročno zvezo med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode. V obravnavani zadevi ni sporna vzročna zveza med ravnanjem zavarovanke toženke in prometno nezgodo, v kateri je bil tožnik poškodovan. Sporna pa je vzročna zveza med škodnim dogodkom, prometno nesrečo in končnim obsegom škode (amputacija noge).
Po doktrini jajčne lupine (eggshell skull) se v razmerju do konkretnega obsega škode, v skladu z načelom popolne odškodnine, upošteva oškodovanec, kakršen je oziroma se po tej teoriji vzpostavlja odgovornost povzročitelja škode tudi za nepredvidljive oziroma težko predvidljive posledice njegovega ravnanja, ki nastanejo zaradi oškodovančevih posebnih lastnosti in občutljivih stanj.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pogojna obsodba - velika premoženjska korist - zakonski znak kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - zavrnilna sodba na II. stopnji
244. člen KZ, zakonski znak po drugem odstavku, opis kaznivega dejanja.
Zagovornik ima prav, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v obtožbi in izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ, saj ni navedeno, da je obdolžencu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo. Gre torej za specifičen in jasno določen zakonski znak, ki poleg samostojnega znaka velike premoženjske koristi ali velike premoženjske škode, pomeni kvalifikatorno obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ. Opredeljuje namreč subjektivni znak obdolženčeve volje oziroma posebnega namena (motiviranega naklepa), da drugemu pridobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko premoženjsko škodo. Ugotavljanje tega namena je predmet dokazne presoje sodišča, ugotovitve in zaključki v zvezi s tem pa obligatorni oziroma nujni sestavni del obrazložitve sodbe. Zato je ta zakonski znak nujni sestavni del opisa kaznivega dejanja v kvalificirani obliki po drugem odstavku 244. člena KZ, saj sicer opis ne zajema vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za pritožbo - tek roka - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začetek teka roka - zadržanje teka roka
Izpodbijani sklep je bil dedinji vročen 28. 5. 2020, v času veljave začasnih ukrepov po ZZUSUDJZ. Tek procesnih rokov (tudi roka za pritožbo) v nenujnih sodnih zadevah (takšna je tudi obravnavana zadeva) je bil v tem času prekinjen in se je nadaljeval s 1. 6. 2020. Glede na to je 15-dnevni pritožbeni rok v obravnavani zadevi začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 15. 6. 2020. Dedinja je vložila pritožbo 16. 6. 2020, po preteku pritožbenega roka. Njena pritožba je prepozna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (drugi odstavek 343. člena in prvi odstavek 346. člena ZPP).
Po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 ima pravico do vrnitve takse tudi, kdor plača takso za pravno sredstvo in s tem pravnim sredstvom uspe, če ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo. Ta določba stranki ne daje upravičenja do vračila takse za postopek na prvi stopnji, saj se nanaša na postopek s pravnim sredstvom. Do vrnitve sodne takse po navedeni določbi tudi ni upravičena stranka, ki bi ob pravočasni priglasitvi stroška v postopku lahko dosegla povrnitev takse od nasprotne stranke. Tožeča stranka bi lahko pravočasno, to je v 15 dneh od nastanka taksne obveznosti, uveljavljala povrnitev stroškov sodne takse od tožene stranke kot del pravdnih stroškov. Tega tožeča stranka ni storila, zato niso izpolnjeni pogoji za vrnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00041084
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZDR-1 člen 184, 184/1. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (2005) člen 6. Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (2015) člen 4, 6.
Četudi bi bilo mogoče izvedencu iz varstva pri delu očitati nekoliko neprimeren odnos oziroma neprimerno, mestoma že tudi nekoliko žaljivo izražanje pri podaji odgovorov na pripombe tožene stranke in vrednostne sodbe v dopolnitvi izvedenskega mnenja, pa zgolj zaradi takšnega izražanja izvedenca, ki je bilo vsaj deloma izzvano tudi s strani tožene stranke v njenih pripombah, njegovo izvedensko mnenje še ni avtomatično nestrokovno, nepopolno ali nejasno, da ga sodišče pri svoji odločitvi ne bi moglo upoštevati.
Sam način izražanja izvedenca v izvedenskem mnenju in pridobivanje dodatne dokumentacije, za katero je izvedenec iz varstva pri delu, kot izhaja iz podatkov v spisu, predhodno pridobil tudi dovoljenje sodišča prve stopnje, tudi ne predstavljata takšnih okoliščin, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranskost oziroma bi izkazovala njegovo pristranskost, ki bi terjala njegovo izločitev v skladu s 6. točko 70. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 247. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je, čeprav sicer samo pomivanje posode ni nobeno posebno delo, saj ga doma večinoma opravlja vsaka povprečna gospodinja vsak dan brez posebnih navodil, še zlasti v tem konkretnem primeru, ko gre za delo mladoletne osebe, pri kateri ni mogoče izhajati iz stališča, da ima dovolj izkušenj, pri presoji potrebno upoštevati, da takšno opravljanje dela doma in v dejavnosti ni primerljivo, predvsem ne iz vidika in področja varnosti in zdravja pri delu, saj že sama količina dnevno pripravljenih obrokov (400) ni podobna okoliščinam vsakodnevnega pomivanja posode v domačem okolju. Ob takšnem zaključku in ob dejanskih ugotovitvah, da je to delo v konkretnem primeru opravljala mladoletna tožnica šibke konstitucije, pritožbeno sodišče soglaša tudi z nadaljnjim zaključkom sodišča prve stopnje, da bi moral zavarovanec tožene stranke kot delodajalec v skladu s 6. členom Pravilnika o varovanju zdravja pri delu otrok tožnici zagotoviti tudi ustrezno usposabljanje, do česar pa glede na izvedene dokaze (izvedensko mnenje izvedenca iz varstva pri delu in zaslišanje tožnice) ni prišlo.
Ko je izvršba že opravljena, lahko dolžnik predlaga sodišču naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - vodilni delavec - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožnik ni bil vodilni delavec v smislu določbe prvega odstavka 74. člena ZDR-1. Iz te določbe (med drugim) izhaja opredelitev vodilnega delavca, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da pri tem ni odločilno, da iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje aplikativnih projektov sicer izhaja, da gre za pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodilnega delavca, temveč je bistveno, kakšne so bile tožnikove dejanske pristojnosti in pooblastila.
Za vodilnega delavca, na katerega se nanašajo določene posebnosti v ZDR-1, je bistveno, da ima pristojnosti v zvezi z vodenjem poslov in zastopanjem družbe in za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve.
ZUJF člen 168, 168/1, 168/2, 168/3.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/1, 5/2, 5/5.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - javni prevoz
Stroški javnega prevoznega sredstva so primarno povračilo javnemu uslužbencu za prevoz na delo, vendar ob pogoju daljše razdalje od 2 km med bivališčem in krajem dela. Če obstaja taka razdalja in ni na voljo javnega prevoznega sredstva oziroma, če bi glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca pomenilo za javnega uslužbenca več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer, potem je uslužbenec upravičen do kilometrine. Upravičenost do kilometrine je torej predvidena podredno, zaradi odsotnosti ustreznega javnega prevoza. Za priznanje kilometrine kot načina povračila stroškov prevoza na delo in z dela je zato pomembna razlaga, kdaj se šteje, da javni prevoz ni možen. Aneks določa pravico do povračila stroškov prevoza na delo, ne glede na dejanski način prihoda na delo, za katerega se javni uslužbenec odloči. Kot ni pomemben način dejanskega prevoza, ni pomembna niti stroškovna primerjava višine kilometrine in stroškov javnega prevoza.
OZ člen 65, 65/1, 104, 104/1, 105, 105/2, 105/3. ZDPN-2 člen 16, 16/1.
predpogodba - pogodba - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe - ara - vračilo are - davek na promet nepremičnin - zakonite zamudne obresti
Prvi odstavek 16. člena ZDPN-2 določa, da če se pogodba o prenosu nepremičnine, o finančnem najemu nepremičnine ali o ustanovitvi oziroma prenosu stavbne pravice razdre, preden je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali jo sodišče izreče za neveljavno, lahko davčni zavezanec zahteva, da se odločba o odmeri prometnega davka odpravi in da se mu prometni davek, če je bil plačan, vrne. Zakon torej ne zahteva sporazumnega razdrtja in vračila DPN ne pogojuje s predložitvijo podpisanih izjav vseh strank pogodbe. Pogodba je lahko razdrta tudi na podlagi zakona (kot je bila v konkretnem primeru) in v tem primeru zadostuje obvestilo drugi pogodbeni stranki, zavezanec pa mora v davčnem postopku dokazati zatrjevano razdrtje pogodbe. Če ne gre za sporazumno razvezo pogodbe nenazadnje tudi ni logično pričakovati, da bo kupec to podpisal.
ZZK-1 člen 1, 11, 12, 13, 22. SPZ člen 18. ZD člen 216.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - identifikacijski znak nepremičnine - izrek sklepa - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko v sklep o dedovanju ni vpisovalo, kaj v naravi predstavljajo nepremičnine, označene z ustreznimi identifikacijskimi znaki (parcelna številka in številka ter ime katastrske občine), saj to zadošča za identifikacijo nepremičnine. Sodišče izvede na podlagi sklepa o dedovanju vpis sprememb lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (primerjaj 216. člen ZD), zato mora sklep o dedovanju vsebovati podatke, ki so potrebni za vknjižbo. V zemljiško knjigo, ki je izvorna evidenca za podatke o lastništvu in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah (primerjaj 1. člen ZZK-1 in 11. člen SPZ), se nepremičnine vpisujejo (le) z identifikacijskim znakom (primerjaj 12. člen ZZK-1). V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne in nekatere obligacijske pravice (13. člen ZZK-1) ter nekatera pravno pomembna dejstva (22. člen ZZK-1), ne pa tudi opis nepremičnine oziroma podatki o tem, kaj nepremičnina predstavlja v naravi. Za ugotavljanje teh dejstev je namenjen zemljiški kataster, vendar se ta dejstva ne vpisujejo (več) v zemljiško knjigo.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča sporna pripravljalna vloga izpolnjuje kriterije za pripravljalno vlogo, za katero je potrebno priznati 150 odv. točk in je ne obravnavati kot krajši dopis. Glede na vsebino pripravljalne vloge gre sicer res za enostavno pisanje sodišču, vendar je vloga razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Namenjena je pripravi ustne obravnave in se nanaša na zbiranje procesnega gradiva. Sama utemeljenost v tej pripravljalni vlogi podanih dokaznih predlogov pa je že stvar dokazne ocene.
ZZVZZ člen 78a. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103.
odškodninska odgovornost bolnice - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - očitek opustitvenega ravnanja - nujno zdravljenje - parkinsonova bolezen - obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - neizpolnitev obveznosti - neporavnane obveznosti - pravica do zdravstvenega varstva - hospitalizacija - potrebno zdravljenje - nujnost postopka - presoja vseh okoliščin - izpolnitev pogoja - samoplačniška storitev - opcija - podjemna pogodba - plačilo storitev - zakonodajna protipravnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - postavitev izvedenca medicinske stroke - izločitev izvedenca - kršitev pravice do izjave
ZZVZZ določa, da se zavarovancem v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačila prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in da lahko v tem času (dokler prispevki niso plačani) na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le nujno zdravljenje (78.a člen ZZVZZ). Kriterije nujnega zdravljenja določa drugi odstavek 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki kot nujno zdravljenje šteje (poleg nekaterih poškodb, zastrupitev, nalezljivih bolezni itd., kar ne pride v poštev za ta primer) tisto zdravljenje, ki je potrebno za »preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij.« Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče ugotovilo, da za dne 8. 8. 2014 predvidena tožnikova hospitalizacija ni ustrezala kriterijem nujnega zdravljenja v smislu citiranega predpisa. Zato je zaključilo, da je prva toženka tožnika, ki v tistem času nesporno ni imel plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, upravičeno odklonila in s tem torej ni ravnala protipravno.
Predmet te pravde ni ugotavljanje tožnikovega zdravstvenega stanja, klinično ovrednotenje celotnega poteka zdravljenja in prognoze tožnikove bolezni, temveč le vprašanje, ali je bila hospitalizacija 8. 8. 2014 nujna v smislu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Razmerja v zvezi z opravljanjem zdravstvenih storitev (že iz obveznega zavarovanja, še toliko pa bolj to velja za samoplačniške storitve) se po večinski sodni praksi obravnavajo kot podjemna pogodba. Pogodba o delu pa je odplačna pogodba in tudi iz samega imena samoplačniškega zdravljenja izhaja, da mora za takšno zdravljenje pacient sam plačati. Tožnik v svojem razpravljanju o možnosti samoplačniškega zdravljenja ni niti zatrjeval, kaj šele izkazal, da bi bil pripravljen in zmožen samoplačniško hospitalizacijo plačati; take navedbe pa bi bile tudi v očitnem nasprotju z njegovimi poprejšnjimi navedbami (primerjaj I. točko tožbe) in izpovedbo, da je bil v finančnih težavah, da je moral zato uporabljati storitve pro bono zdravstvenih ambulant in da se je preživljal s pomočjo očetove pokojnine.