S pritožbenim vztrajanjem pri ugovornih trditvah o nezmožnosti plačila predmetne terjatve v času prestajanja zaporne kazni ter neobstoju likvidnega premoženja za plačilo terjatve, zaključka o neobrazloženosti ugovora dolžnik ne more izpodbiti, zato so te pritožbene trditve neutemeljene.
prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - očitna pisna ali računska pomota
Ker je za popravo napak v imenih in drugih očitnih pisnih pomot pristojno sodišče prve stopnje (prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), ne gre za pritožbeni razlog, o katerega utemeljenosti se je pristojno izreči pritožbeno sodišče.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - izvršilno sredstvo
Seznam premoženja je v situaciji, ko predlagana in dovoljena izvršilna sredstva niso bila uspešna, izvršilno sredstvo v širšem pomenu, saj lahko na podlagi predloženega seznama upnik predlaga druga sredstva izvršbe in s tem doseže poplačilo svoje terjatve.
Ker je upnik izpolnil zahtevo iz šestega odstavka 45. člena ZIZ, na katerem je temeljil pozivni sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 5. 2020, sodišče prve stopnje ob obrazloženem ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka.
Pomenska odprtost v določilih splošnih pogojev določenih pogojev "medsosedske oziroma prijateljske pomoči″. Določila 83. člena OZ in varstvo potrošnikov, narekujeta razlago v korist zavarovanca, posledično pa tudi v korist poškodovane tretje osebe.
zavarovalno pravo - splošni pogoji zavarovanja - izključitev obveznosti zavarovalnice - dodatno nezgodno zavarovanje - vinjenost zavarovanca
Splošni pogoji PG-NE/10-4 v 10. točki prvega odstavka 9. člena izključujejo obveznost zavarovalnice izplačati zavarovalnino zaradi delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi.
odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v postopku - končni uspeh stranke v pravdi - uspeh pravdne stranke z obrestnim delom zahtevka in vpliv na odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov - akcesorna narava obresti - vrednost glavnega zahtevka
Odločitev o obrestnem delu zahtevka kot akcesorni terjatvi, ne more vplivati na končni uspeh strank v postopku. Delna zavrnitev obrestnega zahtevka ne predstavlja delnega uspeha toženca v sporu.
nadaljevano kaznivo dejanje - velika tatvina - posebno predrzen način - odklenjena vrata - stanovalci - mala tatvina - pravna opredelitev dejanja
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču izpodbijane sodbe, da je obdolženi v obravnavanih primerih, opisanih v točkah a), c) in d) prvostopnega izreka, tatvine storil na posebno predrzen način, saj je deloval ob izjemno visoki stopnji tveganja, da bo med izvrševanjem kaznivega dejanja ali neposredno po njem prijet ali vsaj prepoznan kot storilec. Dejanja je storil podnevi, v obljudenih stanovanjih, v bližnji navzočnosti oškodovancev in drugih oseb, ki so ga videle gibati se na kraju kaznivega dejanja, v enem primeru pa se je z eno od oškodovank celo pogovarjal (točka a)), v drugem pa bil pregnan s strani sosede oškodovancev. Tak način izvršitve več kaznivih dejanj tatvine (točke a), c) in d)) upravičuje sklep o storitvi nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine na posebno predrzen način, kajti način, na kateri je obdolženi storil posamezna dejanja v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja, izrazito odstopa od običajnega načina izvršitve tega kaznivega dejanja. Okoliščina, ali se je obdolženi z eno od oškodovank pogovarjal neposredno pred izvršitvijo ali po izvršitvi dejanja, za pravilno pravno opredelitev kaznivega dejanja ni odločilna, izkazuje pa visoko stopnjo predrznosti obdolženca in njegove iznajdljivosti pri izvršitvi, ko je zaloten na kraju kaznivega dejanja, oškodovanki ponujal storitev pleskanja in jo s tem zamotil.
Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana. S predloženimi dokazili namreč dolžnik izkaže plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 5. 7. 2019 (33,00 EUR), ki je bil glede na podatke spisa izdan v zvezi z dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 1.7. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine. Izpodbijana odločitev pa se nanaša na pritožbo z dne 8. 7. 2019.
ZFPPIPP člen 271, 271/1-1, 391, 391/2. ZZZDR člen 57, 57/1, 59, 59/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - ožje povezana oseba - insolventnost - izpodbojnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delitev dela skupnega premoženja - izvršba na zakončev delež na skupnem premoženju (nepremičnina) - oškodovanje upnikov - načelo enakosti upnikov
Odločilno je, ali je stečajni dolžnik razpolagal s svojim posebnim premoženjem in deležem na skupnem premoženju na način, da je bila vzpostavljena neekvivalenca pri prevzemanju pravic in obveznosti iz Sporazuma v njegovo škodo. Upnikom je namreč treba zagotoviti enake možnosti poplačila. In prav temu so namenjene določbe ZFPPIPP, ki dolžniku (po nastanku insolventnosti) nalagajo posebne zapovedi in prepovedi.
Dolžnikova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbojno pravo dejanje, je osnovni pogoj za njegovo izpodbojnost.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obdolženi lesene pilote, last oškodovanke, vzel z namenom, da si jih protipravno prilasti, kar je storil na način, da je iz njih izdelal mostičke. V razlogih sodbe (točka 11) je pravilno zapisalo, da je kaznivo dejanje tatvine dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, pri čemer ni potrebno, da bi obdolženi stvar odnesel iz prostora v katerem se nahaja, kakor tudi ni pomemben motiv, zakaj je to storil. Zadostuje protipravna prilastitev stvari, torej odtujitev tuje stvari, do katere obdolženi ni upravičen, kar pa je obdolženi izkazal s tem, ko je iz lesenih pilotov oškodovanke naredil lesene mostičke, torej pilotov ni le odstranil iz parcele v lasti oškodovanke in jih zložil na kup, kot je to v zagovoru navedel obdolženi temveč je z njimi razpolagal kot s svojimi. Na opisan način je lastninsko pravico oškodovanke dejansko kršil tako, da je oškodovanki de facto trajno onemogočil izvrševanje oblasti na svoji stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ravnal s prilastitvenim namenom, in da je dokazan tudi subjektivni zakonski znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Prilastitev namreč pomeni, da storilec s stvarjo ravna, kakor da bi bil njen lastnik. To pa je obdolženi izkazal z že opisanim ravnanjem. Nad tujo stvarjo je pridobil fizično oblast proti volji dotedanjega imetnika in nosilca lastninske pravice, okoliščina, da je pilote, iz katerih je naredil mostičke, kasneje prav tako zložil na kup s preostalimi piloti, ki si jih je protipravno prilastil, pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ne vpliva na ugotovitev, da je z inkriminiranim dejanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 204. člena KZ-1. To je storil namreč šele, ko je bil zoper njega vložen obtožni predlog, piloti pa so za oškodovanko, kot je to izpovedala priča K., neuporabni, saj se nahajajo na dežju in trohnijo.
Opis dejanja tako vsebuje abstraktne zakonske znake (kar sicer niti ni nujna sestavina opisa dejanja v izreku sodbe), kot tudi subjektivni zakonski znak kaznivega dejanja grožnje, da je obdolženec dejanje storil zato, da bi oškodovanca "ustrahoval in vznemiril", pri čemer je ta zakonski znak razviden že iz opisa konkretnega dejanskega stanu. Ob navedenem je poudariti, da je potrebno abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja brati skupaj v medsebojni povezavi, pri čemer opisano obdolženčevo ravnanje ne vzdrži drugačne razlage od te, da se je oškodovanec počutil prestrašeno in ogroženo, iz preostalih konkretnih okoliščin (da se je obdolženec zapodil proti ograji in oškodovanca med tekom pozival, naj pride k njemu, da ga bo ubil), pa tudi da se je počutil vznemirjeno. V opisu dejanja so tako jasno navedena dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je zakonski znak "ustrahovanja in vznemirjanja" prepozna(ve)n.
oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga - zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega
Glede na zgoraj obrazloženo in glede na določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 je rok, v katerem bi lahko tožeča stranka predlagala oprostitev plačila sodne takse, iztekel že v letu 2018; tudi če bi se upoštevalo še naknadni poziv sodišča z dne 21. 5. 2018, da v roku 15 dni predloži potrdilo o plačilu sodne takse, je ta rok glede na obvestilo o vročitvi poziva iztekel 22. 6. 2018, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog tožeče stranke z dne 4. 7. 2020 za oprostitev plačila sodne takse prepozen, in pravilen zaključek o zavrženju prepoznega predloga.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze. Take trditve pa je dolžnik podal, saj je glede na podatke spisa smiselno zatrjeval, da dolžniško upniško razmerje ne obstaja (zatrjeval je, da mu verodostojna listina ni znana ter zahteval, da upnik v pravdnem postopku svojo terjatev izkaže). Takšne ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora. Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je namreč treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ.
ZTLR člen 54. ODZ paragraf 1460, 1464, 1479. ZPP člen 8, 212.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - varstvo stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje - dokazna ocena priče - dejanska uporaba poti - trajni travnik - vožnja - dokazovanje
Načeloma velja, da ob ugotovitvi, da se je služnostna pot uporabljala, niti ni bistven obstoj drugega dostopa do tožnikovih (gospodujočih) nepremičnin oziroma morebitne vožnje tožnika po tem drugem dostopu. Potrebnost in koristnost namreč nista pogoja za njeno priposestvovanje, pač pa bi bili pomembni pri presoji utemeljenosti tožbe za ukinitev služnosti.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 223, 266. ZTLR člen 54.
stvarna služnost hoje in vožnje - ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - priposestovanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje - priposestovalna doba - pravica stranke do izjavljanja - dokaz z izvedencem - izvedba dokaza z ogledom - dokazna ocena - pisne izjave prič - neposredno zaslišanje - prekluzija
Kršitev pravice do izjavljanja je sicer absolutna bistvena kršitev (po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), vendar je pri tem pomembno, kateri od strank je ta pravica kršena. Pomembne so namreč le tiste kršitve, s katerimi je bila odvzeta možnost izjavljanja stranki, ki vlaga pritožbo. To pa pomeni, da tožena stranka ne more uspešno uveljavljati, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z ogledom, ki ga je predlagala nasprotna stranka.
predlog tretjega za odlog izvršbe - stavbna pravica - dom dolžnika
Pritrditi je sicer pritožnici, da so razlogi sodišča prve stopnje glede dejanskega stanu četrtega odstavka 71. člena ZIZ napačni, saj pritožnica pravilno izpostavlja, da ravno stavbna pravica predstavlja zgradbo samo in tako v konkretnem primeru tudi dom pritožnice, vendar pa je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predlaganega odloga potrditi iz drugih razlogov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038955
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 269, 269/2, 269/2-2, 358, 358/1, 359, 359/1, 364, 364/4, 372, 372/1.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - civilnopravno razmerje - obljuba plačila - kršitev kazenskega zakona
Pritožba ima prav, ko opozarja, da v opisu dejanja navedene obljube obdolženca oškodovancu glede poplačila terjatev, po sprejeti sodni praksi, ne konkretizirajo zakonskega znaka preslepitve po prvem odstavku 228. člena KZ-1, ker je ta mogoča samo v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, torej pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Navedeno pomeni, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije z zapadlostjo posameznega računa oziroma terjatve oškodovanca že dokončano, morebitno neplačilo in kasnejša izterjava in izmikanje le-temu, pa ne pomeni izvrševanja kaznivega dejanja v okviru zakonskega znaka "med izvrševanjem posla".
ustavitev izvršbe na denarna sredstva - sredstva na transakcijskem računu dolžnika - rubljiva sredstva
Pritrditi je sicer pritožbi, da iz obvestila organizacije za plačilni promet z dne 29. 6. 2020, ki ga je sodišče prejelo dne 2. 7. 2020 izhaja, da je predmetni sklep o izvršbi na 4. mestu za poplačilo, vendar pa iz podatkov spisa, konkretno iz obvestila organizacije za plačilni promet, ki ga je sodišče prejelo dne 1. 7. 2020 izhaja tudi, da ne obstajajo rubljiva sredstva skladno z drugim odstavkom 141. člena ZIZ.
Ker dejstvo, da je organizacija za plačilni promet predmetni sklep o izvršbi uvrstila na 4. mesto ne izključuje možnosti neobstoja rubljivih sredstev po drugem odstavku 141. člena ZIZ, saj mora dolžnikov dolžnik vsak prejeti sklep o izvršbi evidentirati, pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je organizacija za plačilni promet sodišče obvestila o obstoju okoliščin po drugem odstavku 141. člena ZIZ.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - izročilna pogodba - predmet pogodbe - pozneje najdeno premoženje zapustnika - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine
Sodišče prve stopnje je štelo za manj verjetno pravico pritožnice in jo je zato utemeljeno napotilo na pravdo.
ureditev stikov otroka s staršem - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - spremenjene okoliščine - sprememba odločitve o stikih - opredelitev obsega stikov - nova odmera preživnine
V postopku urejanja razmerij med staršema in mladoletnim otrokom je na prvem mestu korist otroka. Korist otroka in njegova želja nista sopomenki. Korist otroka je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Korist otroka ne zajema le korist do njegovega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Sodišče zato lahko ob tehtnih razlogih odloči tudi drugače, kot si želi otrok.
Prvostopenjsko sodišče z izpodbijano odločbo ni določilo skupnega starševstva, kot zmotno očitata obe stranki v pritožbah. Sodišče je z izpodbijano odločbo drugače uredilo režim stikov, ki sedaj potekajo tako, da je deklica pri vsakem od staršev en teden.
Spremenjen režim stikov (bistveno večji obseg stikov oziroma dejstvo, da deklica preživlja enako količino časa pri vsakemu od staršev) narekuje tudi novo odločitev o preživnini, ki jo sedaj na podlagi sklepa z 10. 4. 2009 plačuje le oče. Ker o preživnini še ni bilo odločeno, to ne more biti stvar pritožbenega preizkusa, ampak bo moralo prvostopenjsko sodišče o preživnini naprej odločiti.