OZ člen 179, 239, 240.. ZPacP člen 20. ZPP člen 151, 155.
odškodninska odgovornost - zdravnikova pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - odgovornost zdravstvene ustanove - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za skaženost - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - stroški za predpravdno izvedensko mnenje
Zlom desne nadlahtnice pri predoperativni manipulaciji v splošni anesteziji. Pojasnilna dolžnost zdravstvene ustanove.
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in strahu.
Stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka in stroški predpravdnega izvedenskega mnenja.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zdravniški pregled - izmikanje - izvajalska organizacija
Namen sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 je preprečiti izigravanje instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist aktivno sodeloval ter vestno in dosledno izpolnjeval naložene obveznosti, saj je storilec sam najbolj zainteresiran za to, da do izterjave globe ne pride, ker bi to ogrozilo njegov socialni položaj.
Poleg tega, da ni videti prepričljivega razloga, zakaj priča ne bi izpovedovala po resnici, že sama dolžina trajanja pogovorov, ki naj bi jih storilec opravil 3. 6. 2019 ob klicu na številko ... (18 sekund in 36 sekund) zagotovo ne more kazati na vsebino pogovora, kot jo v svojih navedbah predstavlja storilec. Pritožbeno sodišče pa tudi dvomi v to, da bi izvajalska organizacija Probacijsko enoto C. obvestila o tem, da storilec še ni pričel z opravljanjem dela v splošno korist, v kolikor bi med storilcem in izvajalsko organizacijo dejansko obstajal dogovor, ki naj bi ga storilec sklenili v telefonskem pogovoru z dne 3. 6. 2019 z Z. Z. Ker glede na zgoraj izpostavljeno tudi zatrjevanega telefonskega stika ni bilo, so utemeljeni zaključki, da se storilec začetku dela v splošno korist izmika.
ugovor zoper sklep o izvršbi - povprečenje - nerazumljiv izrek - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izvršitev sodbe delovnega sodišča - delno plačilo dolga - relevantni ugovorni razlogi
Stališče sodišča prve stopnje in sodne prakse je, da je temeljno načelo ZDoh-2, da gre pri dohodnini za letni davek, ki se odmerja glede na prejemke v enem (odmernem) letu. V 120. členu ZDoh-2 pa je določena izjema: dohodki iz delovnega razmerja, vključno z zamudnimi obrestmi, ki se izplačajo na podlagi sodne odločbe za več let nazaj, se vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, obdavčijo pa se po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov.
Pri izplačilu prejemkov, ki so izplačani na podlagi sodne odločbe, gre iz davčnega vidika za izredne dohodke, ki v določenem letu praviloma znatno povečajo letno davčno osnovo zavezanca. Navedeno za davčnega zavezanca pomeni dodatno davčno obremenitev v letu, v katerem mu je odmerjena dohodnina. Da pa osebe, ki so v enem davčnem letu prejele dohodke, ki bi jih morale v več preteklih letih, niso v slabšem položaju kot osebe, katerim je bila dohodnina za dohodek iz preteklega leta odmerjena vsako leto sproti, je uzakonjen institut povprečenja.
terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad - zavezanec za plačilo - obveznost etažnega lastnika - procesna napaka sodišča - napaka v izreku prvostopenjske odločbe - vsebinska napaka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Plačilo prispevka za rezervni sklad je zakonska obveznost etažnega lastnika (119. člen SPZ). Toženec je po podatkih zemljiške knjige lastnik stanovanja. Dejstvo, da to stanovanje zaseda druga oseba in da toženec stanovanja v obdobju, ki ga zajema tožbeni zahtevek, zato ni mogel uporabljati, se tožnikov ne tiče.
V izreku sodbe se je primerila procesna napaka, zaradi katere izrek sodbe nasprotuje samemu sebi in obrazložitvi sodbe. Sodišče je namreč tožencu naložilo, da mora dolgovani znesek plačati tožeči stranki, ki jo predstavlja skupaj sedem tožnikov, hkrati pa je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov D. D. in J. J., ker je ugotovilo, da nista etažna lastnika. Glede na obrazložitev sodbe je jasno, da toženec dolguje plačilo samo ostalim petim tožnikom.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - ugovarjanje vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost - korekturna dolžnost sodišča - najemnina za stanovanje - napačna odmera - taksa za pritožbo - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse - sprememba sklepa
Vrednost spornega predmeta tudi po toženkinem stališču ne bi presegla 20.000,00 EUR. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno v okviru svoje korekturne dolžnosti preverjati pravilnosti v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta, saj vprašanje njegove stvarne pristojnosti ni bilo aktualno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038925
ZPP člen 287, 287/2. OZ člen 112, 112/1, 247, 247/1.
spor majhne vrednosti - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem namreč stranki ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembna ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP).
ZST-1 tarifna številka 9641. ZST-1 člen 34a, 34a/3.
odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - ugovor zoper plačilni nalog
Gre za pritožbo, ki ni posebej taksirana, ni pa takse prosta. ZST-1 za takšne primere v taksni tarifi št. 9641 predpisuje plačilo takse v višini 30,00 EUR.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 451, 452, 453. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podjemna pogodba
Po določbi 451. člena ZPP lahko postopku v sporih majhne vrednosti (kot je obravnavani) tožena stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze samo v odgovoru na tožbo. Navedeno pomeni, da lahko tožena stranka v svoji vlogi, ki sledi odgovoru tožeče stranke na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, odgovarja zgolj na navedbe tožeče stranke v prej navedeni pripravljalni vlogi. Po 453. členu ZPP pa je sankcija za ravnanje stranke, ki nasprotuje določilom 451. in 452. člena ZPP, ta, da sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne sme upoštevati.
postavitev sodnega izvedenca - izvedenec, ki ni v seznamu sodnih izvedencev - nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade - pravna podlaga za odmero stroškov - dogovor - pravilnik - specifikacija računa
Skladno z določbo drugega odstavka 245. člena ZPP sodišče lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. V takšnem primeru se stroški in nagrada izvedencu ne odmerjajo po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, pač pa je nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo.
Pritožbeno sodišče se pri presoji nagrade izvedencu v pravilnost izvedenčevega mnenja ne spušča in ga po vsebini ne ocenjuje, saj to ni kriterij za odmero nagrade. Vendar je treba pritrditi pritožbenim očitkom, da izvedenec računa ni ustrezno specificiral tako glede utemeljenosti zaračunanja posameznih postavk v specifikaciji računa, kot tudi obsega porabljenih ur za posamezne postavke ter višine urne postavke.
nagrada in stroški začasnega zastopnika - izterjava stroškov - predujem - plačilo predujma - manjkajoči predujem - izplačilo nagrade iz državnega proračuna
Ker začasnega zastopnika postavi sodišče, mora sodišče poskrbeti tudi za to, da se nagrada začasnemu zastopniku plača iz predujma, ki ga mora sodišču plačati tožeča stranka, ki je predlagala postavitev začasnega zastopnika. Začasnemu zastopniku ni mogoče nalagati, da je sam dolžan izterjati priznano nagrado od tožeče stranke. Če tožeča stranka ne plača manjkajočega predujma za začasnega zastopnika, mora potrebni znesek iz tega naslova od tožeče stranke izterjati sodišče. Pri tem ni mogoče slediti pritožniku, naj se njegova nagrada izplača iz sredstev sodišča oziroma v breme proračuna RS, saj so stroški začasnega zastopnika tožene stranke obveznost tožeče stranke.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog - odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je toženec kot pravni laik izkazal zadostno stopnjo skrbnosti oziroma je pravilna presoja, da je bil vzrok, zaradi katerega je toženec zamudil rok za odgovor na tožbo, upravičen. Krivda je v njegovi pravni laičnosti in naključju, ki se mu je pripetilo, oziroma v časovnem zamiku delovanja službe za BPP. Toženec je namreč kot pravni laik prošnjo za BPP, katere ugoditev bi mu omogočila uresničitev njegove pravice do sodnega varstva, vložil pravočasno (in jo po pozivu nato še nemudoma dopolnil) in to pri sodišču, ki mu je tožbo vročalo v odgovor s pozivom. Vzrok za toženčevo zamudo roka je zato v časovnem zamiku delovanja službe za BPP. Služba za BPP, ki je namenjena varstvu socialno šibkih, da uresničijo pravico do sodnega varstva, bi namreč morala in mogla vedeti, da je toženčeva zadeva vezana na rok.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00038144
KZ-1 člen 62, 62/2. ZKP člen 129, 129/1, 506, 506/4. ZZUSUDJZ člen 1, 2, 3, 3/1, 3/2. ZS člen 83, 83/3, 83a, 83a/6. URS člen 22, 156.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - nujne zadeve - procesni rok - materialni rok - prekluzivni rok - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - epidemija - enako varstvo pravic
Drugi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ določa samo procesne, ne pa tudi materialne roke, ki ne tečejo v zadevah, ki niso nujne po 83. členu ZS v zvezi s 83.a členom ZS.
objava popravka - kršitev osebnostne pravice - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - ugled in dobro ime pravne osebe - neresnična izjava - svoboda izražanja
Ker je bilo s sporno izjavo poseženo v tožnikov ugled in dobro ime, je tožnik v skladu s 178. členom OZ upravičen do povrnitve nepremoženjske škode v obliki objave popravka.
postopek v zakonskih sporih - vrsta sodnega postopka - nepravdni postopek - razveza zakonske zveze - pravdni postopek - razmerja med razvezanima zakoncema - preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - pravica do preživnine - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka
Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku za razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala (kot tožba) v pravdnem postopku.
Postopek v tej zadevi se je pričel z vložitvijo tožbe 16. 9. 2013, zato je sodišče pravilno uporabilo določila ZPP brez določil novele ZPP-E.
Kadar neposredni dokazi (izpovedbe oseb, ki so bile konkretno prisotne pri pogajanjih in pri sklepanju zavarovalne pogodbe) ne zadostujejo za odločitev in se stranke znajdejo v dokazni stiski, sodišče pa v spoznavni krizi, mora dokazna ocena skladno z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP vsebovati primerjavo neposredno in posredno izvedenih dokazov (izpovedbe prič, listine), saj je iz posrednih dokazov mogoče sklepati in ugotoviti, kateri od strank gre verjeti.
Tožnik je ob sklepanju zavarovanja ravnal neskrbno. Zavarovanje je sklenil v letu 2008. Takrat je ob ponudbi prejel zavarovalne pogoje. Prejel jih je tudi ob prejemu zavarovalne police in je bil z dopisom izrecno pozvan, naj jih natančno prebere. Če bi to storil, bi se lahko prepričal, da je zavarovalno kritje za primer poplav limitirano. Tožnik je imel poplavljeno v letu 2009 in je imel, ne glede na to, da je bila izplačana zavarovalnina manjša od 2.000 EUR, ponovno možnost preveriti, kakšni so zavarovalni pogoji, saj jih je imel pri sebi, pa tega ni storil. Ker v obravnavanem postopku ni uspel dokazati, da ga je tretja toženka glede zavarovalnih pogojev zavedla, torej njenega nedopustnega ravnanja, je sodišče njegov zahtevek zoper njo pravilno zavrnilo.
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - potrebnost in sorazmernost ukrepa - podaljšanje ukrepa
Protipravna ravnanja nasprotnega udeleženca, pri katerih je vztrajal in jih ponavljal v kratkem časovnem obdobju (vsa v mesecu maju 2019) kljub posredovanju policije, predstavljajo hud poseg v življenje predlagateljev, posebej predlagateljice (ugotovljeno psihično nasilje, zalezovanje in tudi fizično nasilje pritožbeno ni izpodbijano). Sodišče prve stopnje verjame predlagateljici, da ta ravnanja še zmeraj vzbujajo pri njej strah in nelagodje, in ker je po drugi strani izpostaviti vedenje nasprotnega udeleženca v razmerju do predlagateljice ob priliki njunih kasnejših srečanj na sodišču, navedeno tudi po oceni sodišča druge stopnje kaže na nepredvidljivost ravnanj nasprotnega udeleženca, zaradi česar so izrečeni ukrepi nujno potrebni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038230
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. OZ člen 108. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - ustno sklenjena pogodba - posojanje denarja - pasivna legitimacija - fizična oseba - samostojni podjetnik - pravna subjektiviteta - pravnoorganizacijska oblika - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - gradbena dejavnost - nezapadla terjatev - obročno odplačevanje posojila - odstop od posojilne pogodbe - primeren dodaten rok za odstop - pogodbene obresti - pobotni ugovor - fiktivni računi - neobstoj v pobot uveljavljane terjatve - pristnost podpisa - materialno dokazno breme - dokazna ocena - načelo proste dokazne ocene - prekoračitev tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Po določilu šestega odstavka 3. člena ZGD-1 je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, in za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Ne glede na dejstvo, da imata fizična oseba in podjetnik različne identifikatorje (ti so pomembni iz davčnih razlogov, pa tudi z vidika stečajnega postopka), gre ves čas za eno, to je fizično osebo, ter za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Glede na navedeno, denarna sredstva na računu podjetnika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in obratno.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - neresnično navajanje podatkov - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - nedopustne pritožbene novote
V kolikor stranka v predlogu za taksno oprostitev navede neresnične podatke, ji je v skladu z ustaljeno sodno prakso (ki temelji na smiselni uporabi določb tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1) potrebno v celoti odreči dokazno vrednost in posledično šteti, da stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Navedeno velja tudi glede podatkov, ki jih (sicer) lahko sodišče pridobi samo iz obstoječih zbirk v skladu s petim odstavkom 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - grajeno javno dobro - postavitev novega izvedenca - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - pridobitni naslov - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - dejanska raba - pretekla raba - prostorski akt
Sodišče prve stopnje pretekle rabe ni upoštevalo kot izključnega oziroma odločilnega kriterija po 43. členu ZVEtL-1 (čeprav bi ga lahko), ampak je izvedenka določitev funkcionalnega zemljišča oprla na Elaborat funkcionalnih zemljišč iz leta 1981, ki je kot prostorski akt določal pripadajoče zemljišče, torej je sodišče pripadajoče zemljišče primarno določilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 8, 8/1, 8/1-c.. ZSKZDČEU-1 člen 31, 31/2.
evropski nalog za prijetje in predajo - oblika in vsebina odločbe - pogoji za predajo zahtevane osebe - predaja drugi državi članici - dokazi za utemeljen sum - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami
Ne drži, da mora biti evropskemu nalogu za prijetje in predajo priložen nacionalni nalog za prijetje, to je odločba, na kateri temelji evropski nalog za prijetje in predajo. Razlaga (c) točke prvega odstavka 8. člena Okvirnega sklepa Sveta z dne 13.6.2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2002/584/PNZ), kot je bil spremenjen z okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26.2.2009, je v teoriji in sodni praksi jasna. 8. člen okvirnega sklepa, ki je naslovljen "Vsebina in oblika evropskega naloga za prijetje", v prvem odstavku določa: "Evropski nalog za prijetje vsebuje naslednje podatke, podane v skladu z obrazcem v prilogi:“ med drugim, je v točki (c) navedeno "dokazilo o izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 1 in 2“. Navedba "dokazilo o nalogu za prijetje" ne pomeni, da mora biti nacionalni nalog za prijetje priložen evropskemu nalogu za prijetje, ampak je s tem zahtevano, da se v evropskem nalogu za predajo in prijetje navede podlaga na kateri temelji nalog in se to vnese v točko (b) obrazca evropskega naloga za prijetje in predajo. Pritožnik ima prav, da je sodišče Evropske unije v zadevi C-241/15 odločilo, da pojem "nalog za prijetje" pomeni nacionalni nalog za prijetje, ki je ločen od evropskega naloga za prijetje, vendar je v obravnavani zadevi ta pogoj izpolnjen