Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 15, 15/3.
stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača - izdatki - stroški fotokopiranja
Smiselna uporaba ZST-1 kot jo zahteva pritožnica pri obračunavanju njenih stroškov ni možna, saj slednje področje urejata specialna predpisa in sicer Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018) ter Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 61/1997). Tako prvi odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem postopku. Tak predpis pa je Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-2, 403, 403/1, 403/1-2.
ugovor proti odpustu obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - opustitev sodelovalne dolžnosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Kot pravilno opozarja pritožba, je bil upravitelj seznanjen s celotnim poslom prodaje osebnega vozila, od dolžnice je prejel vso dokumentacijo, s katero je razpolagala in tudi njeno pojasnilo, za kaj in na kakšen način je bila kupnina porabljena. Upravitelj je bil tako seznanjen s tem, da je kupnino za podlagi cesijske pogodbe prejel B. P. za poplačilo dolžničinega dolga do njega ter kolikšen znesek je prejel in na kakšni podlagi je dolžnica B. P. dolgovala denar. Prav tako je vedel, da dolžnica od prodaje avtomobila ni prejela nobenega denarja in da je bila kupnina porabljena oziroma, da je bil polog za nakup P. avtomobila plačan s cesijsko pogodbo.
Upravitelj je imel na voljo konkretne podatke o poplačanem upniku (B. P.), o višini njegovega poplačila (znesek je izhajal iz cesijske pogodbe) ter o podlagi dolga dolžnice do B. P. Upravitelj je tako imel na voljo podatke, za katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da bi jih upravitelj moral imeti na voljo, za odločitev o ukrepanju. Napačna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da upravitelj s temi informacijami ni razpolagal in je bil zato oviran pri izvajanju svojih nalog.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča obravnavana zadeva ni zapletena, v pisnem gradivu pa je bilo že do vložitve obtožnice zbranih dovolj podatkov, da je lahko predsednica senata o predlogu zagovornice za izločitev dokazov odločila in nikakor ni bilo potrebno opraviti naroka po 285.b členu ZKP. Sklicevanje pritožbe na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 5499/2017 z dne 31. 5. 2017 ni utemeljeno, saj kot izhaja iz jedra odločbe, mora predsednik senata izvesti na predobravnavnem naroku v prisotnosti strank le tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih. Pritožbeno sodišče pa je že obrazložilo, da dokazi, ki jih je zbrala predsednica senata, niso toliko pomembni, še manj pa odločilni, da ne bi mogla odločiti o predlogu za izločitev dokazov oziroma da bi jih morala izvesti na naroku v prisotnosti strank.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 403, 403/2, 406, 406/1, 406/1-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - preizkusno obdobje - podaljšanje - pokojnina - rubljiva sredstva
Upnik zahteva podaljšanje preizkusnega obdobja in ne zavrnitve predloga za odpust obveznosti. Dejstvo, da dolžnik prejema rubljivo pokojnino, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo skupaj z vsemi ostalimi pravno pomembnimi okoliščinami iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP in ob tehtanju vseh okoliščin skupaj pravilno uporabilo materialno pravo.
ZPP člen 142, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - rok za odgovor na tožbo - vložitev pripravljalne vloge - dokazilo o vložitvi vloge - dokazno breme - kršitev pravice do izjave
Pritožnica je k pritožbi priložila pripravljalno vlogo z dne 22. 1. 2020, rekoč, da je tega dne odgovorila na dopolnitev tožbe. Dokaza, da je to vlogo istega dne tudi oddala na sodišče (v elektronski obliki, po pošti priporočeno ali brzojavno ali pa je vlogo oddala neposredno na sodišču) pa ni predložila. Zgolj s tem, da jo je priložila k pritožbi, pa ni dokazala, da jo je bila 22. 1. 2020 (zadnji dan roka) tudi oddala na sodišču. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker pripravljalne vloge toženke z dne 22. 1. 2020 ni obravnavalo.
preklic odložitve - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne sme in ne more presojati, ali je dejansko stanje v plačilnem nalogu, odločbi ali sodbi o prekršku pravilno ugotovljeno.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - posebni pogoji zavarovanja - vzrok nastanka škode - vročilnica kot javna listina - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme glede nasprotnega dejstva je na tožeči stranki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Pooblaščenec tožeče stranke bi ob prejemu pisanja mogel in moral preveriti, ali so v njem vsa na kuverti navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zdravniški pregled - izmikanje - izvajalska organizacija
Namen sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 je preprečiti izigravanje instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist aktivno sodeloval ter vestno in dosledno izpolnjeval naložene obveznosti, saj je storilec sam najbolj zainteresiran za to, da do izterjave globe ne pride, ker bi to ogrozilo njegov socialni položaj.
Poleg tega, da ni videti prepričljivega razloga, zakaj priča ne bi izpovedovala po resnici, že sama dolžina trajanja pogovorov, ki naj bi jih storilec opravil 3. 6. 2019 ob klicu na številko ... (18 sekund in 36 sekund) zagotovo ne more kazati na vsebino pogovora, kot jo v svojih navedbah predstavlja storilec. Pritožbeno sodišče pa tudi dvomi v to, da bi izvajalska organizacija Probacijsko enoto C. obvestila o tem, da storilec še ni pričel z opravljanjem dela v splošno korist, v kolikor bi med storilcem in izvajalsko organizacijo dejansko obstajal dogovor, ki naj bi ga storilec sklenili v telefonskem pogovoru z dne 3. 6. 2019 z Z. Z. Ker glede na zgoraj izpostavljeno tudi zatrjevanega telefonskega stika ni bilo, so utemeljeni zaključki, da se storilec začetku dela v splošno korist izmika.
uporabnina - tržna najemnina - neupravičena uporaba - uporaba tuje stvari - korist od uporabe tuje stvari - nedobroverni posestnik - metoda izračuna uporabnine - vlaganja - potrebni in koristni stroški - plodovi
Sodna praksa Vrhovnega sodišča v zadevah kot je predmetna za osnovni kriterij pri presoji višine uporabnine praviloma jemlje tisto korist, ki bi jo nepošteni solastnik lahko imel od stvari, pri čemer pravica od uporabe izključenega solastnika do uporabnine ni odvisna od tega, kako toženec izkorišča sporne prostore. Kot nedobrovernega posestnika ga namreč zadene breme vrnitve tudi tistih plodov, ki jih je iz kakršnega koli razloga opustil obrati.
Višina uporabnine se določi v višini povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar, izvedenec pa mora izračunati višino najemnine glede na dejansko stanje nepremičnine, ne pa glede na hipotetično stanje po določenih vlaganjih in z odbitkom stroškov vlaganj.
Ob pravilnih ugotovitvah, da so storilčeve vloge, ki po vsebini predstavljajo predloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vložene po izteku roka iz drugega odstavka 202. d člena ZP-1, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju teh vlog kot prepoznih, pravilna in zakonita.
V primeru obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči od dneva, ko se šteje, da je odločba, ki je postala pravnomočna, stranki vročena (tudi v primeru, če stranka trdi, da je bila vročitev opravljena nepravilno oziroma da ji odločba sploh ni bila vročena) oziroma od pravnomočnosti odločbe sodišča prve stopnje, kadar bi rok začel teči preden bi odločba postala pravnomočna (2. točka prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 396. člena ZPP v zvezi s 15 členom ZIZ). Za presojo pravočasnosti vloženega predloga za obnovo postopka torej dejstvo, kdaj se je stranka seznanila s sklepom o izvršbi in izvedela za možnost vložitve predloga za obnovo postopka, ni relevantno.
spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - opustitev zaslišanja zakonitega zastopnika - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - neizvedba naroka
Sodišče sme zavrniti izvedbo predlaganih dokazov, vendar mora svojo odločitev obrazložiti z ustavno dopustnimi argumenti. Vnaprejšnja dokazna ocena ni dopustna. Prav na ta način pa je ravnalo sodišče prve stopnje, ko je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke z obrazložitvijo, da njegova izpoved ne bi mogla prepričati sodišča prve stopnje v resničnost trditev tožene stranke, saj bi bila izpoved zaradi njegovega položaja zakonitega zastopnika najverjetneje pristranska.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
nagrada za študij spisa - odmera nagrade izvedencu - pregled spisa
Pri tem pa je povsem spregledalo 37. člen Pravilnika, po katerem sodnemu izvedencu za študij spisa pripada nagrada v določenem znesku, ki pa je odvisen od števila strani spisa in ne listov, kot je pri odmeri nagrade štelo sodišče prve stopnje. Pregled spisa pa je pokazal, da je med listinami, ki so bile posredovane izvedencu, kar nekaj z obojestranskim tekstom in da zato en list, dejansko predstavlja 2 strani. Zato ima izvedenec prav, da je celotna dokumentacija, ki mu je bila poslana, zajemala 710 strani.
odvzem predmetov - velika tatvina - fakultativni odvzem predmetov
Ker športni copati po osnovni funkciji niso namenjeni izvrševanju kaznivih dejanj, ni mogoče utemeljeno sklepati, da bi obtoženec storil katerokoli kaznivo dejanje, če mu ne bi bil izrečen varnostni ukrep, če bi torej športne copate, zasežene s strani policije 5. 2. 2016, obdržal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037886
ZIZ člen 53, 53/2, 64, 64/5, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - obrazloženost ugovora - obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo - verjetno izkazana pravica - pravno pomembna dejstva - trditveno in dokazno breme - standard natančne in konkretne opredelitve - predlog tretjega za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - stvarne pravice - obligacijske pravice - vrnitveni zahtevek
Pravica, ki preprečuje izvršbo, je lahko stvarnopravna ali obligacijskopravna.
Skladno z zahtevo po obrazloženosti ugovora tretjega in glede na pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora tretji pravno pomembno dejstvo najprej zatrjevati in nato zanj tudi ponuditi dokaze. V zvezi z ugovornim trditvenim bremenom pa velja še zahteva, da morajo biti ugovorne navedbe pravno pomembne in tudi dovolj konkretizirane.
Podlaga za ugovor tretjega so lahko le tiste obligacijskopravne pravice, ki omogočajo vrnitveni zahtevek, saj stvar, ki je predmet vrnitve, ne spada v premoženje dolžnika. Najemnik v razmerju do najemodajalca pa nima vrnitvenega zahtevka in posledično nima pravice, ki bi preprečevala izvršbo proti dolžniku. Tudi v kolikor bi v konkretnem primeru obstajalo veljavno najemno razmerje in bi pritožnik okoliščine nastanka takega razmerja že v ugovoru v zadostni meri konkretiziral, zato pritožnik na tej podlagi z ugovorom ne bi mogel uspeti. Takšne navedbe namreč ne bi bile pravno upoštevne za utemeljitev ugovora tretjega, torej ugovora, da ima pritožnik na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - popolnost predloga - dopolnitev predloga - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje torej ni izrecno zahtevalo, da storilec pridobi in predloži podatke od CSD,temveč da izpolni obrazce, ki so bili priloženi dopisu sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2020, te pa bi lahko storilec izpolnil tudi brez pridobivanja podatkov pri CSD. Za pravočasno dopolnitev bi torej zadoščalo, če bi storilec izpolnil priložene obrazce in sodišču posredoval vsaj podatke o svoji davčni številki ter podatke o svojih družinskih članih kot tudi podatke o premoženju, ki ni razvidno iz uradnih evidenc.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - vročanje v tujino - pravilna vročitev tožbe toženi stranki - dokazilo o opravljeni vročitvi
Vročilnica, ki bi izkazovala vročitev tožbe, se v spisu ne nahaja. Zato ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Prav tako ni jasno, kaj je tuje sodišče tožencu sploh vročilo. S tem pa ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe.
OZ člen 179, 239, 240.. ZPacP člen 20. ZPP člen 151, 155.
odškodninska odgovornost - zdravnikova pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - odgovornost zdravstvene ustanove - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za skaženost - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - stroški za predpravdno izvedensko mnenje
Zlom desne nadlahtnice pri predoperativni manipulaciji v splošni anesteziji. Pojasnilna dolžnost zdravstvene ustanove.
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in strahu.
Stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka in stroški predpravdnega izvedenskega mnenja.
odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - pomanjkljivosti odločbe - dejansko prebivališče
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v uvodu in izreku zapis o naslovu dejanskega prebivališča P. G. ni pravno relevanten, saj ne pomeni, da je P. G. iz Psihiatrične bolnišnice ... odpuščen na ta naveden naslov, ne pomeni odločitve, da je, oziroma da bo na tem naslovu njegovo dejansko prebivališče po odpustu iz bolnišnice. Pravne učinke ima le odločitev sodišča, da je P. G. odpuščen iz oddelka pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... in to pomeni, da ga v tej bolnišnici ne smejo zadržati oziroma zadrževati proti njegovi volji, da jo lahko zapusti.
ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1.
tek procesnega roka - epidemija - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Po proučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa v smislu navedb obsojenčevega zagovornika, sodišče druge stopnje ugotavlja, da so pritožnikove navedbe o datumu pričetka veljavnosti Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju Odredba) zmotne. Tako jezikovna razlaga odredbe kot tudi po izdaji predmetne odredbe uveljavljena sodna praksa, še zlasti v zvezi z računanjem teka procesnih rokov, z gotovostjo izkazujejo, da je Odredba stopila v veljavo dne 16. 3. 2020 in ne 12. 3. 2020 (ob razglasitvi epidemije) kot to skuša dokazati pritožnik.