KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039108
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3. ZKP člen 358, 372. URS člen 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 10.
razžalitev - kolizija pravic - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - osebnostne pravice - odvetnik - pravica do poštenega sojenja - izključitev protipravnosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
S stališči pritožbe, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo v prejšnji točki in je na njih odgovorilo že sodišče prve stopnje, se pritožbeno sodišče na načelni ravni strinja. Vendar pa pritožba spregleda bistveno okoliščino, da obdolženčeva izrečena beseda "budalo" drugemu odvetniku - pooblaščencu nasprotne stranke nikakor ne predstavlja potrebne obrambe in varstva pravic obdolženčeve stranke, niti graje oziroma resne kritike dela oškodovanca kot odvetnika. Podajanje ugovorov na vprašanja nasprotne stranke je stalnica odvetniškega dela na sodišču, medtem ko izrek besede "budalo" nasprotnemu odvetniku pač ni in ne more biti namenjena izmenjavi nobenih argumentov med strankama na sodišču, ne glede na argumentacijo o dopustnosti ali nedopustnosti postavljenega vprašanja, ki v obravnavani zadevi sploh ni bila potrebna, saj je sodnik vprašanje že dovolil. Poudariti je še potrebno, da je razpravljajoči sodnik v tej pravdni zadevi vendarle zapisal svojo ugotovitev o neprimernem obnašanju obdolženca do oškodovanca tako, da je obdolženca opozoril ter ga pozval, da se vzdrži komentarjev, ki nimajo zveze s sodnim postopkom, kar pa je bistveno.
V regresni tožbi na podlagi 7. člena ZOZP zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino ter v kakšni višini. Če toženec (zavarovanec) substancirano ugovarja, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala (nepremoženjske) škode, je trditveno in dokazno breme glede načina likvidacije na tožeči stranki.
Tako teorija kot sodna praksa enotno zavzemata stališča, da je pri uveljavljanju nematerialne škode, tudi v "regresni" pravdi, treba natančno opredeliti tako posamezno obliko nepremoženjske škode kot tudi uveljavljano višino zanjo. Tožnik mora vsako vrsto škode tudi denarno ovrednotiti, torej koliko zahteva za vsako posamezno vrsto nepremoženjske škode. Šele tako je zahtevek individualiziran do te mere, da je mogoča njegova presoja utemeljenosti.
ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1.
tek procesnega roka - epidemija - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Po proučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa v smislu navedb obsojenčevega zagovornika, sodišče druge stopnje ugotavlja, da so pritožnikove navedbe o datumu pričetka veljavnosti Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju Odredba) zmotne. Tako jezikovna razlaga odredbe kot tudi po izdaji predmetne odredbe uveljavljena sodna praksa, še zlasti v zvezi z računanjem teka procesnih rokov, z gotovostjo izkazujejo, da je Odredba stopila v veljavo dne 16. 3. 2020 in ne 12. 3. 2020 (ob razglasitvi epidemije) kot to skuša dokazati pritožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00037775
ZPP člen 154, 154/1, 158, 158/1. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/4. OZ člen 255, 255/1, 259, 259/2, 259/4, 260.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - potrebnost vložitve tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - umik tožbe - odgovor na tožbo - zamolčanje dejstev - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - vrnitev v stečajno maso - javno objavljeni podatki na ajpes - sodna poravnava - vložitev predloga za vknjižbo pridobitve lastninske pravice - povzročitev pravdnih stroškov - sprememba sklepa
Toženčevo dejanje v drugi pravdni zadevi, v kateri je pristal na vrnitev nepremičnin v last dolžnice in kasnejša vknjižba lastninske pravice v njeno korist, pomenita hkrati tudi izpolnitev predmetnega tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik (upnik) želel doseči, da sporna darilna pogodba ne bi pravno učinkovala proti njemu do višine njegove terjatve zoper dolžnico. Ker je bila izpodbojna tožba potrebna, do izpolnitve zahtevka pa je prišlo po njeni vložitvi, je podana situacija iz prvega odstavka 158. člena ZPP, ko mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške postopka.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 403, 403/2, 406, 406/1, 406/1-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - preizkusno obdobje - podaljšanje - pokojnina - rubljiva sredstva
Upnik zahteva podaljšanje preizkusnega obdobja in ne zavrnitve predloga za odpust obveznosti. Dejstvo, da dolžnik prejema rubljivo pokojnino, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo skupaj z vsemi ostalimi pravno pomembnimi okoliščinami iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP in ob tehtanju vseh okoliščin skupaj pravilno uporabilo materialno pravo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 15, 15/3.
stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača - izdatki - stroški fotokopiranja
Smiselna uporaba ZST-1 kot jo zahteva pritožnica pri obračunavanju njenih stroškov ni možna, saj slednje področje urejata specialna predpisa in sicer Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018) ter Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 61/1997). Tako prvi odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih določa, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem postopku. Tak predpis pa je Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.
OZ člen 179, 239, 240.. ZPacP člen 20. ZPP člen 151, 155.
odškodninska odgovornost - zdravnikova pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - odgovornost zdravstvene ustanove - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za skaženost - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - stroški za predpravdno izvedensko mnenje
Zlom desne nadlahtnice pri predoperativni manipulaciji v splošni anesteziji. Pojasnilna dolžnost zdravstvene ustanove.
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in strahu.
Stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka in stroški predpravdnega izvedenskega mnenja.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljene pritožbene novote - pavšalni ugovori - pojem protispisnosti
Prilagoditev cene storitev indeksu rasti cen življenjskih potrebščin je bila med strankama dogovorjena v VII. členu pogodbe, torej je tožeča stranka podlago za povišanje cen imela. Glede dejstev v zvezi z ugovorom višine računov pa gre za nedovoljeno pritožbeno novoto.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča obravnavana zadeva ni zapletena, v pisnem gradivu pa je bilo že do vložitve obtožnice zbranih dovolj podatkov, da je lahko predsednica senata o predlogu zagovornice za izločitev dokazov odločila in nikakor ni bilo potrebno opraviti naroka po 285.b členu ZKP. Sklicevanje pritožbe na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 5499/2017 z dne 31. 5. 2017 ni utemeljeno, saj kot izhaja iz jedra odločbe, mora predsednik senata izvesti na predobravnavnem naroku v prisotnosti strank le tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih. Pritožbeno sodišče pa je že obrazložilo, da dokazi, ki jih je zbrala predsednica senata, niso toliko pomembni, še manj pa odločilni, da ne bi mogla odločiti o predlogu za izločitev dokazov oziroma da bi jih morala izvesti na naroku v prisotnosti strank.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-2, 403, 403/1, 403/1-2.
ugovor proti odpustu obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - opustitev sodelovalne dolžnosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Kot pravilno opozarja pritožba, je bil upravitelj seznanjen s celotnim poslom prodaje osebnega vozila, od dolžnice je prejel vso dokumentacijo, s katero je razpolagala in tudi njeno pojasnilo, za kaj in na kakšen način je bila kupnina porabljena. Upravitelj je bil tako seznanjen s tem, da je kupnino za podlagi cesijske pogodbe prejel B. P. za poplačilo dolžničinega dolga do njega ter kolikšen znesek je prejel in na kakšni podlagi je dolžnica B. P. dolgovala denar. Prav tako je vedel, da dolžnica od prodaje avtomobila ni prejela nobenega denarja in da je bila kupnina porabljena oziroma, da je bil polog za nakup P. avtomobila plačan s cesijsko pogodbo.
Upravitelj je imel na voljo konkretne podatke o poplačanem upniku (B. P.), o višini njegovega poplačila (znesek je izhajal iz cesijske pogodbe) ter o podlagi dolga dolžnice do B. P. Upravitelj je tako imel na voljo podatke, za katere sodišče prve stopnje ugotavlja, da bi jih upravitelj moral imeti na voljo, za odločitev o ukrepanju. Napačna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da upravitelj s temi informacijami ni razpolagal in je bil zato oviran pri izvajanju svojih nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037886
ZIZ člen 53, 53/2, 64, 64/5, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - obrazloženost ugovora - obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo - verjetno izkazana pravica - pravno pomembna dejstva - trditveno in dokazno breme - standard natančne in konkretne opredelitve - predlog tretjega za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - stvarne pravice - obligacijske pravice - vrnitveni zahtevek
Pravica, ki preprečuje izvršbo, je lahko stvarnopravna ali obligacijskopravna.
Skladno z zahtevo po obrazloženosti ugovora tretjega in glede na pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora tretji pravno pomembno dejstvo najprej zatrjevati in nato zanj tudi ponuditi dokaze. V zvezi z ugovornim trditvenim bremenom pa velja še zahteva, da morajo biti ugovorne navedbe pravno pomembne in tudi dovolj konkretizirane.
Podlaga za ugovor tretjega so lahko le tiste obligacijskopravne pravice, ki omogočajo vrnitveni zahtevek, saj stvar, ki je predmet vrnitve, ne spada v premoženje dolžnika. Najemnik v razmerju do najemodajalca pa nima vrnitvenega zahtevka in posledično nima pravice, ki bi preprečevala izvršbo proti dolžniku. Tudi v kolikor bi v konkretnem primeru obstajalo veljavno najemno razmerje in bi pritožnik okoliščine nastanka takega razmerja že v ugovoru v zadostni meri konkretiziral, zato pritožnik na tej podlagi z ugovorom ne bi mogel uspeti. Takšne navedbe namreč ne bi bile pravno upoštevne za utemeljitev ugovora tretjega, torej ugovora, da ima pritožnik na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.
ZPP člen 142, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - rok za odgovor na tožbo - vložitev pripravljalne vloge - dokazilo o vložitvi vloge - dokazno breme - kršitev pravice do izjave
Pritožnica je k pritožbi priložila pripravljalno vlogo z dne 22. 1. 2020, rekoč, da je tega dne odgovorila na dopolnitev tožbe. Dokaza, da je to vlogo istega dne tudi oddala na sodišče (v elektronski obliki, po pošti priporočeno ali brzojavno ali pa je vlogo oddala neposredno na sodišču) pa ni predložila. Zgolj s tem, da jo je priložila k pritožbi, pa ni dokazala, da jo je bila 22. 1. 2020 (zadnji dan roka) tudi oddala na sodišču. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker pripravljalne vloge toženke z dne 22. 1. 2020 ni obravnavalo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
nagrada za študij spisa - odmera nagrade izvedencu - pregled spisa
Pri tem pa je povsem spregledalo 37. člen Pravilnika, po katerem sodnemu izvedencu za študij spisa pripada nagrada v določenem znesku, ki pa je odvisen od števila strani spisa in ne listov, kot je pri odmeri nagrade štelo sodišče prve stopnje. Pregled spisa pa je pokazal, da je med listinami, ki so bile posredovane izvedencu, kar nekaj z obojestranskim tekstom in da zato en list, dejansko predstavlja 2 strani. Zato ima izvedenec prav, da je celotna dokumentacija, ki mu je bila poslana, zajemala 710 strani.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - posebni pogoji zavarovanja - vzrok nastanka škode - vročilnica kot javna listina - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme glede nasprotnega dejstva je na tožeči stranki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Pooblaščenec tožeče stranke bi ob prejemu pisanja mogel in moral preveriti, ali so v njem vsa na kuverti navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da prekrška, za katerega mu je bilo s plačilnim nalogom PPP ... z dne 27. 4. 2020 izrečenih 9 kazenskih točk, ni storil on, temveč njegova prijateljica.
Ob pravilnih ugotovitvah, da so storilčeve vloge, ki po vsebini predstavljajo predloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vložene po izteku roka iz drugega odstavka 202. d člena ZP-1, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju teh vlog kot prepoznih, pravilna in zakonita.
URS člen 22, 25.. OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2.. ZPP člen 8, 339, 339/3, 339/2-14.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe - nedopustna kavza - nagib za sklenitev pogodbe - oškodovanje upnikov - načelo proste dokazne presoje - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do izjave - pravica do pritožbe
Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo načela proste presoje dokazov (8. člen ZPP) ter si ni izoblikovalo predstave o resničnosti posameznega spornega dejstva na osnovi skrbne presoje vseh dokazov skupaj in vsakega dokaza posebej. Dokazna ocena je pomanjkljiva, neprepričljiva in ne temelji na določbi 8. člena ZPP.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - popolnost predloga - dopolnitev predloga - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje torej ni izrecno zahtevalo, da storilec pridobi in predloži podatke od CSD,temveč da izpolni obrazce, ki so bili priloženi dopisu sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2020, te pa bi lahko storilec izpolnil tudi brez pridobivanja podatkov pri CSD. Za pravočasno dopolnitev bi torej zadoščalo, če bi storilec izpolnil priložene obrazce in sodišču posredoval vsaj podatke o svoji davčni številki ter podatke o svojih družinskih članih kot tudi podatke o premoženju, ki ni razvidno iz uradnih evidenc.
OZ člen 555. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
razveza izročilne pogodbe - preklic izročitve - izpolnjevanje obveznosti - pravica stranke do izjave v postopku - dokazni predlog za zaslišanje strank - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote
Glavna obravnava je bila končana na naroku dne 11. 3. 2020, tožnik takrat niti ni podal nobenega predloga za dodatno zaslišanje tožencev niti ni uveljavljal kršitve določb pravdnega postopka. Predlog za dodatno zaslišanje prve toženke s strani tožnika je podal šele z vlogo z dne 15. 4. 2020, torej po koncu glavne obravnave.
odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - pomanjkljivosti odločbe - dejansko prebivališče
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v uvodu in izreku zapis o naslovu dejanskega prebivališča P. G. ni pravno relevanten, saj ne pomeni, da je P. G. iz Psihiatrične bolnišnice ... odpuščen na ta naveden naslov, ne pomeni odločitve, da je, oziroma da bo na tem naslovu njegovo dejansko prebivališče po odpustu iz bolnišnice. Pravne učinke ima le odločitev sodišča, da je P. G. odpuščen iz oddelka pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... in to pomeni, da ga v tej bolnišnici ne smejo zadržati oziroma zadrževati proti njegovi volji, da jo lahko zapusti.