Tožnica zatrjuje, da je nagib, zaradi katerega je bila sklenjena darilna pogodba, torej, da bo toženec na stara leta zanjo skrbel, tako pomemben, da je ta prerasel v kavzo. Iz odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 218/2017 izhaja, da OZ v 39. členu ničnost v zvezi s kavzo pogodbe veže le na okoliščino, ko dopustne podlage ni bilo ob sklenitvi pogodbe in ne tudi, če bi ta odpadla kasneje, to je že po njeni sklenitvi oziroma celo po izpolnitvi. Kot je navedlo Vrhovno sodišče RS v citirani odločbi, je OZ sistemsko in vsebinsko celovito uredil preklic darilne pogodbe, vendar ničnosti kot najstrožje sankcije v nobenem primeru ne predpisuje. Tudi če je razlog, zaradi katerega naj bi tožnica tožencu izročila znesek 154.000 EUR, po realizaciji sklenjene darilne pogodbe odpadel (po tožničini trditveni podlagi najkasneje v letu 2015, ko naj bi z tožencem poskušala navezati stik tožničina vnukinja, torej 8 let po zatrjevani sklenitvi darilne pogodbe), pogodba zaradi tega še ni nična.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 40, 40/1, 49, 49/1, 49/1-2, 49/1-3, 124.. OZ-UPB1 člen 52, 57.
predznamba pridobitve lastninske pravice - priložene listine
Listine, ki sta jih predlagatelja priložila zemljiškoknjižnemu predlogu za predznambo pridobitve lastninske pravice, ne predstavljajo listine iz 49. člena ZZK-1.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - stopnice kot nevarna stvar - padec po stopnicah
Nevarna stvar je tista, ki je nevarna sama po sebi in tista, ki je taka postala zaradi konkretnih okoliščin (ki pa niso zakrivljene) ali zaradi oseb, ki so udeležene pri učinkovanju stvari. Nevarna je tista stvar, pri kateri v konkretni situaciji obstaja neobičajno velika možnost nastanka škodljivih posledic ali pa možnost nastanka neobičajno velike škode. Tekoče stopnice so v zadnjih dvajsetih letih zelo pogost objekt za prehajanje med površinami, ki se na vertikalni osi nahajajo na različnih nivojih. Uporabljajo se tako v zaprtih objektih, kot tudi na prostem. Pri presoji ali gre za nevarno stvar, treba upoštevati vse okoliščine od opredelitve stvari, narave in intenzivnosti škodne nevarnosti, do presoje njene (ne)pogostosti, (ne)predvidljivosti ter (ne)običajnosti za okolico. Za povprečnega posameznika niso nevarna stvar, saj se v današnjih časih zelo pogosto uporabljajo za vzpenjanja ali spuščanja ljudi bodisi navzgor ali pa navzdol. Kljub pogostosti uporabe na njih le izjemoma prihaja do škodljivih in intenzivnih posledic
Pritrditi je Okrajnemu sodišču v Mariboru, da je v predmetni zadevi že prišlo do ustalitve pristojnosti. ZPP namreč v drugem odstavku 19. člena določa, da se lahko sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, vendar le do razpisa glavne obravnave.
predobravnavni narok - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - opazovanje
Zgolj opazovanje oziroma nadzor določenega območja kot klasična metoda policijskega dela, ki sta jo opravljala kriminalista v konkretnem primeru, še ne pomeni izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja. To, da je subjekt opazovanja po naključju postal ravno obtoženec v trenutku izmenjave predmeta z drugo osebo, ki je sama po sebi glede na značilnosti izvrševanja ulične preprodaje prepovedanih drog pri kriminalistih upravičeno porodila razloge za sum izvrševanja kaznivega dejanja v smislu določb prvega odstavka 186. člena KZ-1, v ničemer ne izkazuje pritožbenega pomisleka o osredotočenosti policijskega delovanja zgolj na obtoženca.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00038206
ZDZdr člen 39, 39/1, 70, 74, 74/1, 75.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - varovani oddelek - namestitev v varovani oddelek - shizofrenija
Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek SVZ brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, in sicer (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven SVZ, v nadzorovani obravnavi) in (5) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi socialnega varstva.
sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - sklep o nepristojnosti - prekinitev postopka - prekinitev postopka na podlagi odločbe ustavnega sodišča - odprava protiustavnosti - predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja
Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje na matičnem področju pravnomočno rešeno, ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi čakalo na konec postopka (drugi odstavek 208. člena ZPP). Sodišče lahko torej svojo odločitev o čakanju na rešitev predhodnega vprašanja naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če situacijo (zgolj) drugače oceni.
izbrisani - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - vzročna zveza - izguba zaposlitve - dovoljenje za bivanje - vzrok za razpad zakonske zveze - dokazno breme
Tožnik ni trdil ali izkazal, da po prijavi na Zavodu za zaposlovanje ni bil deležen pravic iz naslova brezposelnosti, ker je bil tujec. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje tožnikovemu stališču, da sama prijava na Zavodu za zaposlovanje posamezniku še ne prinese socialne varnosti, obveznega zdravstvenega zavarovanja in nadomestila za brezposelnost, če ta ne izpolnjuje ustreznih pogojev, vendar to velja za vse posameznike, ki se prijavijo na zavodu, enako. Tudi če tožnik ni vedno izpolnjeval pogojev za koriščenje pravic iz naslova brezposelnosti, to ni bila posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Stvarna (materialna) aktivna legitimacija pomeni, da je stranka nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja, ki se obravnava v postopku. Podlaga za presojo tega pravnega vprašanja pa so (zatrjevana) dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže določena pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Tožeča stranka v predmetni zadevi ni zatrjevala pravnorelavantnih dejstev, na podlagi katerih bi utemeljevala svojo (materialno) aktivno legitimacijo, tj. da lahko v svojem imenu kot upravnik od tožene stranke izterjuje obratovalne stroške.
Na sklep sodišča prve stopnje predlagateljica ni odgovorila, zato je ostal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo nepopoln. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razveza zakonske zveze - napotitveni sklep - pravni interes
Ker mora biti vprašanje osebnega statusa rešeno z učinki erga omnes, sodišče vprašanje razveze zakonske zveze ne more samo reševati kot predhodno vprašanje.
ZPP člen 339, 339/1, 443, 443/1, 451, 452, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper plačilni nalog - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - dopolnitev tožbe - novi dokazi - izvedba prepoznega dokaza - upoštevanje prepozno predloženih dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedopustni pritožbeni razlogi - trditveno in dokazno breme - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - pogodba o odstopu terjatev
Kadar se začne pravdni postopek kot izvršba na podlagi verodostojne listine, teče postopek po pravilih, ki veljajo v primeru ugovora zoper plačilni nalog, zato z vložitvijo predloga za izvršbo pravica upnika (tožeče stranke), da navaja dejstva in predlaga dokaze, ni izčrpana. Po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru ima vsaka stranka še pravico v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze, nato pa v dodatni vlogi še odgovoriti na navedbe druge stranke.
Toženka sodišču očita, da je izvedlo dva nepravočasno predlagana dokaza ter nanju oprlo svojo odločitev. Očitana kršitev predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pritožbeno izpodbijanje iz tega razloga pa v sporih majhne vrednosti ni dopustno.
Prav tako ima napadeni sklep povsem ustrezne razloge o tem, zakaj obdolžencu ni mogoče izreči nobenega od milejših ukrepov, torej tudi hišnega pripora ne, saj je potrebno obrazložitev napadenega sklepa gledati kot celoto.
služnostna pot - stvarna služnost - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - nepravo priposestvovanje služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - dobra vera priposestvovalca - dejansko izvrševanje služnosti - omejitev priposestvovanja - opustitev - sprememba trase poti - zaupanje v zemljiško knjigo - pridobitev neobremenjene lastninske pravice - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja
ZTLR je sicer pričel veljati 1. 9. 1980, vendar je glede stvarnih služnosti uzakonil stališča, ki so se oblikovala v dotedanji sodni praksi na podlagi pravil ODZ. Že v času, iz katerega izvira sporno razmerje, je veljalo, da mora lastnik gospodujoče stvari dejansko in neovirano izvrševati upravičenosti, ki jih daje stvarna služnosti. Čas, potreben za priposestvovanje je bil z načelnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča s 4. 4. 1960 iz 30 (kot je določal ODZ) znižan na 20 let.
odločanje o pravdnih stroških - kriterij uspeha - temelj zahtevka
Teorija in sodna praksa sicer dopuščata vrednotenje uspeha v pravdi ločeno po temelju in po višini, vendar tak način sodna praksa dopušča izjemoma v odškodninskih sporih v primerih, ko se zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca).
ZPP člen 80, 81, 206, 206/1, 206/1-3. ZPP-E člen 125, 125/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - prekinitev postopka zaradi uvedenega postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - konstitutiven sklep - učinek za naprej - procesna sposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke - dvom v pravdno sposobnost - razlogi za prekinitev postopka
Pred uvedbo novele ZPP-E je bila sodna praksa glede prekinitve postopka v primeru, ko je bil sprožen postopek za odvzem delne ali popolne poslovne sposobnosti, jasna in je zavzela stališče, da uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc), tako, da zgolj zaradi uvedbe postopka o odvzemu poslovne sposobnosti dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka ni podan. V takšni situaciji mora sodišče prve stopnje vprašanje (ne)obstoja pravdne oziroma procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da stranka procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP. Dvom v poslovno oziroma pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu.
Po prvem odstavku 31. člena KZ-1 ni kriv storilec kaznivega dejanja, ki iz upravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje v nasprotju s pravom. Vendar pa po drugem odstavku 31. člena KZ-1 ni upravičenih razlogov iz prvega odstavka istega člena, če storilec ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v širšem njegovem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravna pravila. Po prepričanju sodišča druge stopnje je izvedeni dokazni postopek izkazal, da tudi če so šoferji avtobusov od policistov prejeli navodila na katera se sklicujeta obdolženec in njegova obramba, v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi izključevale obdolženčevo krivdo v smislu uporabe instituta pravne zmote.
vpis lastninske pravice na nepremičnini - kmetijsko zemljišče - lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - pogoji za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v primeru lastninjenja - načelo formalnosti postopka
Sodna praksa je enotna, da mora tudi predlagatelj, ki predlaga vpis lastninske pravice, pridobljene na podlagi 14. člena ZSKZ, predlog utemeljiti z listino, ki ustreza pogojem iz ZZK-1. To izhaja tudi iz vsebine Navodil o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad oziroma na občine (Uradni list RS št. 32/93). To pa pomeni, da mora biti listinsko izkazano tudi, da ima tisti, ki je izdal zemljiškoknjižno dovolilo, razpolagalno upravičenje. V konkretni zadevi predlagateljici to ni uspelo.