plačilo razlike plače - povečan obseg dela - pričakovani delovni rezultati
Na podlagi 22e. člena ZSPJS javnemu uslužbencu ne pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če (tudi če je opravljal dela in naloge drugega delovnega mesta) ne presega pričakovanih rezultatov. Okoliščina, da javni uslužbenec opravljala dela in naloge drugega, a enako vrednotenega delovnega mesta, sama po sebi ne utemeljuje pravice do dela plače, o katerem govori 22.e člen ZSPJS.
negativna dejstva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Predlagana razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga oziroma zahtevka sta pomenili dolžnikovo nestrinjanje oziroma nasprotovanje terjatvi upnika. Dolžnik je zatrjeval negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika.
standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
V trditvah je dolžnik nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Upnik neutemeljeno navaja, da ugovor ni zadostil standardu obrazloženosti in da dolžnik ni zanikal temelja zahtevka.
Ne drži pritožbena trditev, da že dve leti opravlja prilagojeno delo v okviru preostale delovne zmožnosti, pa kljub temu potrebuje bolniški stalež za krajši delovni čas 4 ur. V sodnem postopku je s pomočjo izvedenskega organa ugotovljeno, da za tožečo stranko niso dovolj vsebinske razbremenitve, ki jih je priznala tožena stranka v predsodnem postopku, temveč potrebuje še dodatne razbremenitve. Torej šele, ko bo tožeči stranki zagotovljeno takšno delovno mesto, ki je bilo v sodnem postopku s pomočjo izvedenskega organa prepoznano kot ustrezno, se tožeči stranki ob opravljanju tega dela, zdravstveno stanje ne bo več poslabševalo in bo delo zmogla upoštevajoč stvarne razbremenitve opravljati v polnem delovnem času.
V kolikor je pritožba vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, takšne pritožbe ni mogoče šteti za dovoljeno pravno sredstvo, saj so zoper sodne odločbe sodišča druge stopnje dovoljena zgolj izredna pravdna sredstva, to je revizija ali obnova postopka.
zastaranje - pretrganje zastaranja - delno plačilo - pripoznava dolga
Ni potrebno, da se pripoznava nanaša na določeno višino terjatve (pravilneje dolga). Če pa se, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pri pogoju izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji gre za dejansko in pravno vprašanje, tako da tega dela določbe ni mogoče pravilno uporabiti zgolj ob goli jezikovni razlagi. Z interpretacijskim argumentom pri razlagi vprašanja o izčrpanju možnosti zdravljenja ne zadostuje ugotovitev, da je bila tudi v Sloveniji zagotovljena enakovredna metoda, temveč je potrebno upoštevati vse okoliščine vsakokratnega življenjskega primera, vključno s specifičnimi okoliščinami zdravstvenega stanja konkretnega zavarovanca.
Nerelevantno je nenazadnje zatrjevanje tožene stranke, da se je tožeča stranka sama odločila za zdravljenje v tujini, ker je bolj zaupala kirurgu v Nemčiji. Iz celotne procesne dokumentacije, predvsem pa iz ugotovitev izvedenca je razvidno, da se je tožeča stranka za zdravljenje v tujini odločila zgolj in edino zaradi dejstva, ker ji v slovenskem sistemu ni bila ponujena enakovredna možnost za rešitev njene zdravstvene težave. Res je bila situacija izjemna, saj številne magnetno resonančne preiskave niso pokazale napetosti v možganskih prekatih, kar sicer potrjuje redkost zadeve, vendar so v Nemčiji izjemnost situacije prepoznali. Tožničino bolezensko stanje je bilo ogrožajoče in ni dopuščalo odlaganja zdravljenja brez posledic v časovnem obdobju 6 do 8 mesecev. Če bi tožeča stranka sledila priporočilom slovenskih specialistov, bi prišlo do precejšnjega ireverzibilnega kognitivnega upada in demence, kar je glede na njeno starost nesprejemljivo.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje vložnikovo vlogo, na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno kot nepopolno zavrglo. Ker vložnik ni ravnal skladno z zahtevo sodišča po dopolnitvi vloge, saj sodišču ni posredoval izpodbijane dokončne odločbe in je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena, je sodišče postopalo pravilno.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039787
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - poveljnik
Tožnik je bil poveljnik oddelka, kar je dolžnost, ki ga je zavezovala k delovnim obveznostim ves čas misije, ne glede na določen in predviden prosti čas pripadnikov. Tožnik je bil tudi takrat odgovoren zanje. Tudi na proste dneve je moral pridobiti informacije od svojih pripadnikov, jih posredovati svojim nadrejenim in obratno. Sestanki so bili v oddelku vsak dan, pri čemer je bila njihova vsebina bistvena za delo v naslednjih dneh. Tožnik je moral vsak dan preverjati prisotnost pripadnikov svojega oddelka. Od tožnika se je pričakovalo, da bo na naloge pripravljen in da morajo biti pripravljeni tudi pripadniki njegovega oddelka. Četudi ni dobil izrecnega ukaza, je moral kot skrben poveljnik oddelka izvesti pripravo z vojaki, pregledati opremo in pripraviti vse potrebno za nalogo naslednjega dne. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik tudi na te dneve, ki so bili sicer evidentirani kot dnevi počitka, ni bil prost delovnih obveznosti. Ker mu tožena stranka ni zagotovila 21 dni tedenskega počitka, ji je sodišče utemeljeno naložilo plačilo odškodnine.
nedopustnost izvršbe - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost
Ker tožnica ni uspela dokazati, da je sodišče prve stopnje napačno (previsoko) določilo vrednost spora, je njeno pojasnjevanje, da se s previsoko določeno vrednostjo spora povečujejo stroški postopka, brezpredmetno, sklicevanje na kršitve posameznih določb ZPP, 22. in 23. člena Ustave RS ter pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP pa posplošeno in neutemeljeno.
Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožena stranka kršila določbi 31. in 32. člena ZDR-1. Določba 8. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki delavcu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Ta določba je v celoti upoštevana v tožničini pogodbi o zaposlitvi in ni v nasprotju z določbo 32. člena ZDR-1. Ta določa, da se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. Odločilno je, da je tožničina izhodiščna plača pogodbeno določena. Dogovor o uskladitvi višine plač in sklep uprave, tudi če bi imela naravo kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, ne določata višje plače tožnice v vtoževanem obdobju, saj se nanašata le na leto 2012, tožnica pa tudi ni navedla nobene druge pravne podlage, ki bi drugače določala višino njene plače kot sklenjena pogodba o zaposlitvi.
združitev kazenskih postopkov - enoten postopek - obdolženec - zagovornik - zasebni tožilec - pooblaščenec zasebnega tožilca - izostanek z naroka za glavno obravnavo - ustavitev kazenskega postopka - sklep o ustavitvi postopka - vsebina zapisnika o glavni obravnavi - brezplačna pravna pomoč - odločba o brezplačni pravni pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi enotno vodenega postopka vloge stranke ni bilo moč deliti na vlogo obdolženke in zasebne tožilke, iz enakih razlogov pa ni bilo moč deliti niti vloge njenega zagovornika, postavljenega z odločbo BPP.
Odločba BPP ne pove kdo, koga in kje zastopa, temveč samo, kdo je plačnik zastopanja, kar je uveljavljeno stališče, potrjeno s sodno prakso.
DAVKI - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038658
Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 17. OZ člen 16, 30, 82, 378. ZD člen 32.
dedni dogovor - vsebina dednega dogovora - podedovano premoženje - davčne obveznosti - predmet obdavčitve - zavezanec za davek na dediščino - zavezanec za davek na promet nepremičnin - davek na nepremičnine - davek na dobiček iz kapitala - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - izločitveni zahtevek - sporna določba pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - soglasje volje strank - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - odvetnik kot priča
Sporna določba dednega dogovora navaja dve skupini davčnih obveznosti, to je davčne obveznosti v zvezi z odmero davka na kapitalski dobiček in morebitne druge davke v zvezi z dedovanjem nepremičnin. Po ugotovitvi, da je bil skupen namen pogodbenih strank doseči delitev tako eventualne toženkine kot tudi eventualne tožnikove davčne obveznosti v zvezi z dedovanjem nepremičnin, navedenih v sporni določbi dednega dogovora, ni utemeljeno stališče, da zaradi neskladja volj njun dogovor ni bil sklenjen.
Dokler izvršilni naslov velja, ga mora dolžnik izpolniti, sicer lahko upnik uporabi prisilna sredstva, v tem primeru postopek zavarovanja. Z vložitvijo predloga za zavarovanje so nastali upniku stroški. Ti so bili potrebni za zavarovanje po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj dolžnik še vedno dolguje obveznost po izvršilnem naslovu.
nadomestilo za invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja
Pravice po določbah ZPIZ-2, torej tudi pravica do nadomestila za invalidnost, se lahko pridobi le v primeru, če je prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma nastanka nove invalidnosti (tretji odstavek 396. člena ZPIZ-2). Ker pri tožnici omenjeno ni bilo izkazano, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje življenja in zdravja - psihotično dojemanje realnosti - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - psihiatrično izvedensko mnenje - trajanje ukrepa
Nasprotni udeleženec si z nejemanjem predpisane medikamentozne terapije povzroča hudo škodo na (duševnem) zdravju, zaradi psihotičnega doživljanja ima hudo moteno presojo realnosti ter posledično sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vzrokov motnje in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Zato so izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja nasprotnega udeleženca brez njegove privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00038619
ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 15, 15/2, 15/2-2, 23, 25, 25/4. OZ člen 3, 8, 58, 846, 846/3. ZFPPIPP člen 327, 332, 332/1, 334, 342, 342/2, 342/3.
nepremičninsko posredovanje - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - oblika pogodbe - pisna oblika - dejanski obseg opravljenih storitev - posredniška provizija - ugovor previsoke provizije - znižanje provizije - pogajanja - obvestilo o odstopu - načelo enake vrednosti dajatev - načelo pogodbene svobode
Nepremičninsko posredovanje je možno tudi pri nakupu nepremičnine, ki se prodaja v okviru stečajnega postopka. Okoliščino, da v takšnih primerih nepremičninski posrednik zaradi posebnosti postopka prisilne prodaje po ZFPPIPP ne opravi vseh storitev, ki jih določa ZNPosr, in je zato njegov trud, ki ga vloži v nepremičninsko posredovanje, manjši, pa je mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevku za znižanje provizije.
Dejstvo, da pogodba o nepremičninskem posredovanju med pravdnima strankama ni bila sklenjena v obliki listine, ne vpliva na veljavnost pogodbe, čeprav ZNPosr določa, da mora biti pogodba o nepremičninskem posredovanju pisna. Ustaljena sodna praksa namreč priznava veljavnost tudi ustno sklenjenim pogodbam o nepremičninskem posredovanju.
Pojma pogajanj kot opredelilnega elementa pogodbe o nepremičninskem posredovanju iz prvega odstavka 13. člena ZNPosr ni mogoče razumeti le kot postopka neformalne izmenjave predlogov glede vsebine pogodbe, ampak ga je treba razumeti v širšem smislu, tj. kot vsak postopek, ki privede do sklenitve pogodbe, pri čemer niso izključeni niti bolj formalni licitacijski načini sklenitve pogodbe, kakršni so značilni za prodajo premoženja stečajnih dolžnikov.
predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - tržna vrednost nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - obogatitveni zahtevek
Vrednost nepremičnine je objektivno dejstvo in je ni mogoče zmanjšati na račun vlaganj druge osebe (v konkretnem primeru upnika). Tisti, ki zgradbo izboljša, lahko od lastnika nepremičnine zahteva zlasti tisto, za kar je ta obogaten. Na račun vlaganj ima upnik do dolžnice tako ločene obogatitvene zahtevke, ni pa le-teh mogoče odšteti od vrednosti nepremičnin.
Na sklep sodišča prve stopnje predlagateljica ni odgovorila, zato je ostal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo nepopoln. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.