ZFPPIPP člen 221f, 221f/2, 221f/6-2. ZPP člen 142, 142/4.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - dopolnitev nepopolnega predloga - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina
Sklep je bil dolžniku vročen s fikcijo vročitve, kar izhaja iz povratnice v spisu, pripete k navedenemu sklepu. S tem se šteje, da je bil dolžnik z vsebino sodne pošiljke seznanjen. Fikcija vročitve namreč ne potrjuje kot resnične samo domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino (in naloženo obveznostjo) seznanjen.
motenje posesti - samovoljno ravnanje - dostop do nepremičnine - dejanska posest - dobrovernost posestnika - motilno dejanje - uporaba dovozne poti - nasutje dovozne poti - vzpostavitev v prejšnje stanje - dokazni predlog - izjava priče - prosta presoja dokazov
Motilno dejanje nasutje peska na pot, s čimer je bila preprečena njena uporaba, nedvomno pomeni motenje, dejanje pa je bilo tudi samovoljno in protipravno.
skupno premoženje - skupno in posebno premoženje zakoncev - obstoj zakonske zveze - ekonomska skupnost - življenjska skupnost zakoncev - pojem življenjske skupnosti - družinsko in intimno življenje - ločeno življenje zakoncev - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - zapuščinski postopek - izjava o odpovedi dediščini - sprejem dediščine - prekinitev zapuščinskega postopka - dedna pravica zakonca
Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da so življenjske skupnosti raznolike. Menjavanje prebivališč, razmerje z drugo žensko, namenjanje denarja in časa za osebne užitke, kar po ugotovitvah v izpodbijani sodbi utemeljuje sklep o prenehanju zapustnikove volje za skupno življenje, lahko sodijo v posameznikov življenjski slog, ki ni nujno nezdružljiv z obstojem zakonske zveze. Kot je že navedlo Vrhovno sodišče RS so skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti, bistvena pa je notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko. Zavezo k vzajemnemu spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči sta zakonca potrdila s privolitvijo za sklenitev zakonske zveze, kako jo bosta izpolnjevala, pa je stvar njunega dogovora. Tudi ob presoji razlogov za ločeno življenje zapustnika in prve toženke je zato treba izhajati iz konkretnih okoliščin v načinu življenja zakoncev.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - obligacijski zahtevek - gradnja na tuji nepremičnini - vlaganje v nepremičnino - soglasje lastnika nepremičnine za investicijska vlaganja - povračilni tožbeni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine - sestavina nepremičnine - začetek teka zamudnih obresti - opustitev posesti
Tožnika sta s svojim delom in sredstvi izboljšala nepremičnini tožencev, ki sta z njunimi vlaganji soglašala. V skladu s prvim odstavkom 48. členom SPZ sta tožnika tako pridobila denarni povračilni zahtevek v višini, ki ustreza povečanju vrednosti nepremičnin.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037434
ZDZdr člen 39, 39/1, 70, 70/1.
prisilna hospitalizacija - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje brez privolitve - organska duševna motnja
Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatra lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnica duševno motnjo (organsko blodnjavo in osebnostno motnjo, s ponavljajočimi se depresivnimi epizodami), zaradi katere sta hudo moteni presoja realnosti in sposobnost pritožnice obvladovati svoje ravnanje. Kljub drugačni pritožbeni trditvi je narava te duševne motnje takšna, da terja ne le prisilno zdravljenje, ampak tudi omejitev pritožničine osebne svobode. Pritožnica je namreč pod vplivom duševne motnje že poskušala drugi osebi vzeti življenje in se je zato celo znašla v kazenskem postopku. Poleg tega je večkrat poskušala storiti samomor, s čimer spravila v resno nevarnost tudi svoje življenje.
ZIZ člen 9, 9/4, 45, 45/1, 239. ZPP člen 106, 106/1, 108, 330, 330/2, 336.
postopek zavarovanja - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - vročitev sklepa - postopek s pritožbo - vročanje pritožbe nasprotni stranki - nezadostno število izvodov pritožbe - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Prvostopenjsko sodišče je z vročanjem sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (čeprav to ni bila njegova zakonska obveznost) vzpostavilo situacijo iz četrtega odstavka 9. člena ZIZ-1, ki narekuje vročanje vložene pritožbe tudi nasprotni stranki. S to obveznostjo sodišča pritožnik po prejemu sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni mogel računati. Iz spisovnega gradiva namreč tudi ne izhaja, da bi sodišče pritožnika informiralo o vročanju sklepa z dne 23. 12. 2019 nasprotni stranki.
V okoliščinah danega primera, ko je bila obveznost vložitve pritožbe v dveh izvodih (za sodišče in nasprotno stranko) povzročena s postopanjem sodišča in ni izhajala iz normativne ureditve glede na izid prvostopenjskega postopka o predlogu za izdajo začasne odredbe, je določbo prvega odstavka 106. člena v zvezi s posledicami iz 336. člena ZPP treba presojati restriktivno. Sankcija za vloženo nepopolno pritožbo iz izpodbijanega sklepa bi bila namreč prehud poseg v pritožnikovo pravico do pritožbe.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje življenja in zdravja - psihotično dojemanje realnosti - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - psihiatrično izvedensko mnenje - trajanje ukrepa
Nasprotni udeleženec si z nejemanjem predpisane medikamentozne terapije povzroča hudo škodo na (duševnem) zdravju, zaradi psihotičnega doživljanja ima hudo moteno presojo realnosti ter posledično sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vzrokov motnje in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Zato so izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja nasprotnega udeleženca brez njegove privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00038619
ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 15, 15/2, 15/2-2, 23, 25, 25/4. OZ člen 3, 8, 58, 846, 846/3. ZFPPIPP člen 327, 332, 332/1, 334, 342, 342/2, 342/3.
nepremičninsko posredovanje - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - oblika pogodbe - pisna oblika - dejanski obseg opravljenih storitev - posredniška provizija - ugovor previsoke provizije - znižanje provizije - pogajanja - obvestilo o odstopu - načelo enake vrednosti dajatev - načelo pogodbene svobode
Nepremičninsko posredovanje je možno tudi pri nakupu nepremičnine, ki se prodaja v okviru stečajnega postopka. Okoliščino, da v takšnih primerih nepremičninski posrednik zaradi posebnosti postopka prisilne prodaje po ZFPPIPP ne opravi vseh storitev, ki jih določa ZNPosr, in je zato njegov trud, ki ga vloži v nepremičninsko posredovanje, manjši, pa je mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevku za znižanje provizije.
Dejstvo, da pogodba o nepremičninskem posredovanju med pravdnima strankama ni bila sklenjena v obliki listine, ne vpliva na veljavnost pogodbe, čeprav ZNPosr določa, da mora biti pogodba o nepremičninskem posredovanju pisna. Ustaljena sodna praksa namreč priznava veljavnost tudi ustno sklenjenim pogodbam o nepremičninskem posredovanju.
Pojma pogajanj kot opredelilnega elementa pogodbe o nepremičninskem posredovanju iz prvega odstavka 13. člena ZNPosr ni mogoče razumeti le kot postopka neformalne izmenjave predlogov glede vsebine pogodbe, ampak ga je treba razumeti v širšem smislu, tj. kot vsak postopek, ki privede do sklenitve pogodbe, pri čemer niso izključeni niti bolj formalni licitacijski načini sklenitve pogodbe, kakršni so značilni za prodajo premoženja stečajnih dolžnikov.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo - vročanje družbi
V ugotovljenih dejanskih okoliščinah bi dolžnik po seznanjenosti s sodnim pisanjem moral v 11 dneh organizirati poslovanje tako, da bi kdorkoli iz podjetja dvignil pošiljko. Ker je šel kljub temu na kolektivni dopust, se je izpostavil nevarnosti zamude pri vložitvi ugovora.
Ne drži pritožbena trditev, da že dve leti opravlja prilagojeno delo v okviru preostale delovne zmožnosti, pa kljub temu potrebuje bolniški stalež za krajši delovni čas 4 ur. V sodnem postopku je s pomočjo izvedenskega organa ugotovljeno, da za tožečo stranko niso dovolj vsebinske razbremenitve, ki jih je priznala tožena stranka v predsodnem postopku, temveč potrebuje še dodatne razbremenitve. Torej šele, ko bo tožeči stranki zagotovljeno takšno delovno mesto, ki je bilo v sodnem postopku s pomočjo izvedenskega organa prepoznano kot ustrezno, se tožeči stranki ob opravljanju tega dela, zdravstveno stanje ne bo več poslabševalo in bo delo zmogla upoštevajoč stvarne razbremenitve opravljati v polnem delovnem času.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038023
KZ-1 člen 20, 20/2, 34, 34/1, 73, 73/1, 252, 251/3, 308, 308/3.. ZKP člen 374, 374/2.
varnostni ukrep odvzema predmetov - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznivo dejanje ponarejanja listin - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
S temi navedbami zagovornica ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, konkretno po 5. točki 372. člena ZKP, ki je podana, če je bila z odločbo o varnostnem ukrepu prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu. Tega zagovornica tudi ne trdi, temveč nasprotuje dejanskim ugotovitvam in razlogom sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev o izrečenem varnostnem ukrepu. Slednje pa pomeni uveljavljanje samostojnega pritožbenega razloga po drugem odstavku 374. člena ZKP, to je izpodbijanje odločbe o varnostnem ukrepu, če sicer ne gre za kršitev zakona iz 5. točke 372. člena tega zakona, pač pa je sodišče to odločbo izdalo nepravilno.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. ZMEPIZ-1 člen 80, 81.
lastnost zavarovanca - družbeniki
ZPIZ-2 v prvem odstavku 16. člena določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra. Glede ugotavljanja lastnosti zavarovanca sta bistveni tudi določbi 80. in 81. člena ZMEPIZ-1.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba - pritožba se šteje za umaknjeno - izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika
ZPP v prvem odstavku 116. člena omogoča vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženčevi razlogi za zamudo niso izkazani oz. utemeljeni. Toženec v pritožbi ne izpodbija vsebinsko argumentov izpodbijanega sklepa za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje (s katerimi se pritožbeno sodišče strinja), pač pa napada razloge prvostopenjske sodbe, kar pa ni upoštevno. Toženec ni uspel dokazati, da je zamudil s plačilom sodne takse za pritožbo iz upravičenega razloga, postopek s pritožbo zoper sodbo pa je ustavljen.
V zvezi s pritožbenimi očitki o nepravičnosti sodnika, ki merijo na izločitev, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP). Navedbe tožene stranke v pritožbi so v tej smeri zato prepozne.
DAVKI - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038658
Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 17. OZ člen 16, 30, 82, 378. ZD člen 32.
dedni dogovor - vsebina dednega dogovora - podedovano premoženje - davčne obveznosti - predmet obdavčitve - zavezanec za davek na dediščino - zavezanec za davek na promet nepremičnin - davek na nepremičnine - davek na dobiček iz kapitala - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - izločitveni zahtevek - sporna določba pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - soglasje volje strank - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - odvetnik kot priča
Sporna določba dednega dogovora navaja dve skupini davčnih obveznosti, to je davčne obveznosti v zvezi z odmero davka na kapitalski dobiček in morebitne druge davke v zvezi z dedovanjem nepremičnin. Po ugotovitvi, da je bil skupen namen pogodbenih strank doseči delitev tako eventualne toženkine kot tudi eventualne tožnikove davčne obveznosti v zvezi z dedovanjem nepremičnin, navedenih v sporni določbi dednega dogovora, ni utemeljeno stališče, da zaradi neskladja volj njun dogovor ni bil sklenjen.
ZŠtip člen 49, 50.. ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/1, 92, 97, 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.
vračilo štipendije - pravna praznina - izključitveni razlog - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Šele po noveliranem 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1B, ki se je začel uporabljati za šolsko leto 2018/2019, štipendist ni dolžan vrniti štipendij, izplačanih za ponavljanje letnika iz upravičenih razlogov iz 1. odstavka 87. člena ZŠtip-1 ne glede na to, ali je letnik uspešno zaključil ali ne.
V 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 je v bistvu šlo za pravno praznino. Pritožbeno sodišče je takšno stališče že zavzelo v istovrstni zadevi, in jo zapolnilo z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teleološke razlagalne metode je uporabilo tudi analogijo legis in argument a simili ad simile, t.j. sklepanje od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v skladu s 3. členom ZS uporabilo 240. člen OZ. Takšna razlaga in uporaba je nenazadnje v skladu s splošno določbo 3. člena ZŠtip-1, ki definira višjo silo kot vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščino zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti. Nemožnost zagovora magistrske naloge pred določenim dnem kljub pravočasno oddani dispoziciji iz razlogov na strani izobraževalne institucije zagotovo sodi v okoliščino iz 3. člena ZŠtip-1, ki je štipendist ne more odvrniti.
standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
V trditvah je dolžnik nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Upnik neutemeljeno navaja, da ugovor ni zadostil standardu obrazloženosti in da dolžnik ni zanikal temelja zahtevka.
plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Druga dolžnica ne zanika ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni plačala takse za ugovor v roku, ki je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, na kar sta jo opozorili sodišči prve in druge stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje je bila materialnopravno pravilna.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se je sodišče prve stopnje pri presoji o obstoju utemeljenega suma oprlo na zaslišanje tajnih sodelavcev v preiskavi, čeprav sta bila tajna delavca zaslišana na neustrezen oz. nezakonit način (ker sta se tajna delavca ob zaslišanju nahajala v prostorih policije, pri čemer pa na samem kraju zaslišanja ni bilo ustreznega sodnega nadzora, ker ni bila prisotna nobena oseba s strani sodne veje oblasti), kar naj bi potrdil tudi preiskovalni sodnik, in bi zato morali biti ti dokazi izločeni, pa je potrebno poudariti, da tudi v tem primeru, da bi šlo za takšno situacijo, to dejstvo ne bi vplivalo na pravilnost zaključka o obstoju utemeljenega suma, zlasti ker ta ne temelji zgolj na zaslišanju tajnih delavcev, temveč na številnih drugih dokazih, ki jih je sodišče prve stopnje podrobneje predstavilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039787
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - poveljnik
Tožnik je bil poveljnik oddelka, kar je dolžnost, ki ga je zavezovala k delovnim obveznostim ves čas misije, ne glede na določen in predviden prosti čas pripadnikov. Tožnik je bil tudi takrat odgovoren zanje. Tudi na proste dneve je moral pridobiti informacije od svojih pripadnikov, jih posredovati svojim nadrejenim in obratno. Sestanki so bili v oddelku vsak dan, pri čemer je bila njihova vsebina bistvena za delo v naslednjih dneh. Tožnik je moral vsak dan preverjati prisotnost pripadnikov svojega oddelka. Od tožnika se je pričakovalo, da bo na naloge pripravljen in da morajo biti pripravljeni tudi pripadniki njegovega oddelka. Četudi ni dobil izrecnega ukaza, je moral kot skrben poveljnik oddelka izvesti pripravo z vojaki, pregledati opremo in pripraviti vse potrebno za nalogo naslednjega dne. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik tudi na te dneve, ki so bili sicer evidentirani kot dnevi počitka, ni bil prost delovnih obveznosti. Ker mu tožena stranka ni zagotovila 21 dni tedenskega počitka, ji je sodišče utemeljeno naložilo plačilo odškodnine.
Dokler izvršilni naslov velja, ga mora dolžnik izpolniti, sicer lahko upnik uporabi prisilna sredstva, v tem primeru postopek zavarovanja. Z vložitvijo predloga za zavarovanje so nastali upniku stroški. Ti so bili potrebni za zavarovanje po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj dolžnik še vedno dolguje obveznost po izvršilnem naslovu.