odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča v napadenem sklepu glede odvzema predmetov, ki izhaja iz napadenega sklepa, navedlo povsem ustrezne razloge, saj je prepovedano drogo konopljo obdolžencu odvzelo iz razlogov splošne varnosti in morale, in s tem izključilo možnost njene uporabe v nedovoljene namene.
ZPrCP člen 8, 8/1, 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 7, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/10.
domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti - načelo in dubio pro reo
Obrnjeno dokazno breme iz 8. člena ZPrCP velja le za vsakokratnega lastnika ali uporabnika vozila (takega, ki mu je dano vozilo v trajno uporabo, če npr. lastnik nima veljavnega vozniškega dovoljenja).
Za obdolženo C. C, ki ni niti lastnica niti v evidencah navedena uporabnica konkretnega motornega vozila, obrnjeno dokazno breme ne more veljati in tudi ni bila dolžna „dokazati“ svojega alibija, temveč bi moralo sodišče prve stopnje obdolženki dokazati storitev prekrška in onkraj razumnega dvoma ugotoviti, da je prav obdolžena C. C. konkretnega dne vozila osebni avto LJ 000 in opravila preizkus alkoholiziranosti; sicer velja domneva nedolžnosti iz 7. člena ZP-1.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo ustrezno kazensko sankcijo - pogojno obsodbo, glede na to, da v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja še ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, kot je razvidno iz izpiska iz kazenske evidence (list. št. 233 - 234). Pri izbiri in odmeri kazenske sankcije je ustrezno upoštevalo težo storjenega kaznivega dejanja in stopnjo obdolženčeve krivde ter se utemeljeno ni odločilo za izrek kazni, tudi ne denarne, kot jo predlaga v pritožbi državni tožilec. Denarno kazen je smiselno izreči, kadar storilcu premoženjsko stanje dopušča njeno plačilo. Odločitev o tem, da bo predlagal delo v splošno korist kot način izvršitve kazni, pa mora sprejeti tisti, ki bo delo v splošno korist opravljal in za takšno delo pokaže pripravljenost, a ne zato, ker kazni ne bi mogel plačati. Iz obdolženčevih osebnih podatkov je razvidno, da prejema socialno pomoč v znesku med 50,00 in 100,00 EUR, torej nima finančnih sredstev, da bi denarno kazen plačal. Odločbe o kazenski sankciji po obrazloženem ne gre spreminjati.
izvršilni naslov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izpraznitev in izročitev stanovanja - utemeljenost dolžnikovega ugovora
Zaradi napačne presoje, da sodna poravnava v konkretnem primeru ne predstavlja dopustnega izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev iz stanovanj, je ostalo pravno relevantno dejansko stanje v celoti neraziskano.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3.
plačilo za delo izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje nagrade - materialni stroški izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje
Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec v celoti opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Pritožnikove pripombe na podano mnenje in nestrinjanje z nekaterimi izvedenčevimi odgovori še ne pomenita, da izvedensko delo ni bilo opravljeno.
Izvedenec je za več kot leto dni prekoračil rok za izdelavo izvedenskega mnenja. Za podaljšanje roka je zaprosil šele dlje časa po izteku roka. Na več pozivov k predložitvi mnenja se ni odzval. Specifičnost zadeve ni utemeljevala tolikšne zamude z izdelavo mnenja. Izvedenec se na pritožbeno stališče tožnice ni odzval z odgovorom na pritožbo. Zamude z izdelavo izvedenskega mnenja torej ni upravičil. Ker je bila zamuda bistveno daljša od 50 dni, je utemeljeno znižanje nagrade na 50 %.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožena stranka glede organizacije dela in poslovanja samostojna in avtonomna in da sodišče ni pristojno ocenjevati primernosti oziroma učinkovitosti takšne reorganizacije. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Delodajalec pa lahko reorganizacijo izvede tudi ob sicer dobrem poslovanju (npr. odločbe VSRS VIII Ips 251/2015, VIII Ips 132/2013, VIII Ips 314/2015). Pri ugotavljanju zakonitosti oziroma nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora sodišče presoditi, ali gre za utemeljen ali navidezen odpovedni razlog in ali je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica diskriminacije tožnice (seveda ob ustrezni trditveni podlagi).
Sprememba organizacije, ki se izrazi z ukinitvijo delovnega mesta ter razporeditvijo dela na druge zaposlene, je organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
SPZ člen 142, 142/1. OZ člen 343, 356, 366. ZFPPIPP člen 300, 308, 308/2, 308/2-2.
neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nepristop na narok - ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - izpodbijanje ločitvene pravice - kreditna pogodba - stečajni dolžnik - ločitvena pravica - notarska hipoteka - hipoteka za tuj dolg - zastavitev nepremičnine za tuj dolg - realni dolžnik - osebni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - ugovor zastaranja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Stečajna dolžnica je s sklenitvijo pogodbe o hipoteki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa s svojo nepremičnino kot zastaviteljica prevzela jamstvo za tuj dolg in s tem odgovornost za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Kot realna dolžnica ni obenem tudi osebna dolžnica tožene stranke, zato toženka iz tega naslova nima terjatve zoper njo. Kot je bilo navedeno, ima le pravico, da se iz njenega nepremičnega premoženja, ki je obremenjen s hipoteko v njeno korist, poplača terjatev, ki jo ima iz omenjene kreditne pogodbe. Tožnik kot drugi upnik je bil zato napoten na pravdo oziroma na vložitev tožbe za ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja, ne pa tudi na neobstoj glavne terjatve. Podlaga njegovi tožbi je torej v 2. točki drugega odstavka 308. členu ZFPPIPP in ne v 300. členu navedenega zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037574
ZPP člen 343. DZ člen 168.
začasna odredba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - zavrženje pritožbe - pritožbeni stroški - pravni interes
Ker sta pravdni stranki o vseh zahtevkih, ki so bili predmet te pravde (o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, o stikih in preživljanju otrok), sklenili sodno poravnavo, toženka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o začasni odredbi.
dodatek za delovno dobo - dodatek za stalnost - sindikalni zaupnik
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri navedbah o nesklepčni tožbi tožnikov. Tožniki so v tožbah navedli, da zahtevajo dodatek za delovno dobo in dodatek za stalnost za opravljeno sindikalno delo za zadnjih pet let pred vložitvijo tožbe in opredelili zahtevane denarne zneske po višini. V tožbah res niso navedli tudi izračuna vtoževanih zneskov, vendar pa zaradi tega tožba še ni bila nesklepčna - takšna bi bila, če iz tožbene povesti ne bi bilo možno razbrati, zakaj naj bi bil zahtevek (po materialnem pravu) utemeljen. Posledica nesklepčne tožbe je zavrnitev zahtevka, kar pa v tem sporu ne pride v poštev. Tožniki so predlagali, naj točen izračun dodatkov izdela tožena stranka ali podrejeno izvedenec finančne stroke. Na poziv sodišča ga je izdelala tožena stranka. Njenemu izračunu so nato tožniki prilagodili zahtevke, sodišče pa jim je ugodilo. Tudi zaradi takšnega poteka postopka sklicevanje tožene stranke na prvotno nesklepčno tožbo z vidika postopkovne kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP ne more biti upoštevano.
plačilo razlike plače - povečan obseg dela - pričakovani delovni rezultati
Na podlagi 22e. člena ZSPJS javnemu uslužbencu ne pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če (tudi če je opravljal dela in naloge drugega delovnega mesta) ne presega pričakovanih rezultatov. Okoliščina, da javni uslužbenec opravljala dela in naloge drugega, a enako vrednotenega delovnega mesta, sama po sebi ne utemeljuje pravice do dela plače, o katerem govori 22.e člen ZSPJS.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje vložnikovo vlogo, na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno kot nepopolno zavrglo. Ker vložnik ni ravnal skladno z zahtevo sodišča po dopolnitvi vloge, saj sodišču ni posredoval izpodbijane dokončne odločbe in je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena, je sodišče postopalo pravilno.
ZFPPIPP člen 60, 103, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6.
stečajni postopek - nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število preizkušenih terjatev - pravna podlaga za terjatev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v prijavi terjatve za vse prijavljene terjatve navedla, da gre za neporavnane obveznosti dolžnika, ki so prihodek proračuna Republike Slovenije. Ali je kot taka zapisana v prijavi ali ne, ni pomembno. Pravno naravo terjatve je namreč mogoče ugotoviti le iz opisa dejstev in iz priloženih dokazov k prijavi terjatve.
Na podlagi dejstev, ki jih je upnica navedla v prijavi in dokazov, ki jih je k prijavi priložila, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo ugotoviti, da je prijavila eno terjatev, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi. Že iz uvodnega stavka o pripojitvi dveh družb k dolžniku in iz priloženih listin izhaja, da je v prijavi zajetih več terjatev, ki temeljijo na različnih seznamih izvršilnih naslovov, izdanih zoper tri pravne osebe. Zgolj na podlagi dejstva, da se je določena pravna oseba pripojila k stečajnemu dolžniku, terjatve zoper njo ni mogoče skupaj s terjatvijo zoper dolžnika opredeliti za eno terjatev, če ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi. Iz priloženih listin pa ne izhaja, da vsi seznami izvršilnih naslovov temeljijo na enaki pravni podlagi. Nekateri seznami izvršilnih naslovov temeljijo na odločbah o davčnem inšpekcijskem pregledu, nekateri na odločbah o odmeri davka na nepremičnine, nekateri pa na obračunu DDV. Že na podlagi navedenih dejstev izhaja, da je imela upnica do stečajnega dolžnika ne le eno, pač pa več terjatev.
Ker je nadomestilo nagrade za preizkus terjatev odvisno od števila pravočasno prijavljenih terjatev in v zvezi s tem posredno tudi z obsegom dela, ki je potreben za preizkus vsake od teh terjatev, upnica glede na neizpodbite razloge sodišča prve stopnje o ugotovljenem številu preizkušenih pravočasno prijavljenih terjatev upnikov neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava.
dodatek za pomoč in postrežbo - fikcija vročitve - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Ker je sodna presoja dopustna le glede zakonitosti zavrženja rednega pravnega sredstva v predsodnem upravnem postopku in je prvostopenjska zavrnilna odločba o dodatku za pomoč in postrežbo že pravnomočna, v tem sodno socialnem ni procesne predpostavke za meritorno sojenje o pravici sami.
Prvi dolžnik je bil o dolžnosti podpisa pritožnika opozorjen v drugem odstavku pravnega pouka predhodnega sklepa, da se štejeta ugovora dolžnikov za umaknjena. Ker prvi dolžnik ni izpodbil ugotovitve sodišča prve stopnje o nepodpisu pritožbe, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni bila popolna.
Ne drži pritožbena trditev, da že dve leti opravlja prilagojeno delo v okviru preostale delovne zmožnosti, pa kljub temu potrebuje bolniški stalež za krajši delovni čas 4 ur. V sodnem postopku je s pomočjo izvedenskega organa ugotovljeno, da za tožečo stranko niso dovolj vsebinske razbremenitve, ki jih je priznala tožena stranka v predsodnem postopku, temveč potrebuje še dodatne razbremenitve. Torej šele, ko bo tožeči stranki zagotovljeno takšno delovno mesto, ki je bilo v sodnem postopku s pomočjo izvedenskega organa prepoznano kot ustrezno, se tožeči stranki ob opravljanju tega dela, zdravstveno stanje ne bo več poslabševalo in bo delo zmogla upoštevajoč stvarne razbremenitve opravljati v polnem delovnem času.
zahtevek za izročitev stvari - izročitev ključev - vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka - določitev vrednosti nedenarnega zahtevka - stvarna pristojnost sodišča - vrednost nepremičnine - ocena pravnega interesa - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Pri določitvi vrednosti nedenarnih zahtevkov, njihova vrednost ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnine, temveč gre le za oceno pravnega interesa tožeče stranke za uspeh v pravdi. V konkretnem primeru ne gre za spor o lastninski pravici, ko bi ekonomska vrednost nepremičnine lahko bila relevantno merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta. Tožbeni zahtevek temelji na določbi prvega odstavka 66. člena SPZ, ki govori o tem, da ima solastnik pravico stvar imeti v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmernemu svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Oceniti je torej potrebno pravni interes tožnic, da v takšni pravdi uspeta. Pri tem je odločilna vrednost spornega predmeta, kot sta jo določili tožnici v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Sodišče prve stopnje lahko spremeni višino spornega predmeta le v primeru, če stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost (tretji odstavek 44. člena ZPP), torej le, če je že na prvi pogled jasno, da izrazito odstopa od razumnega razpona vrednosti spora. Za to v konkretnem primeru ne gre.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - obligacijski zahtevek - gradnja na tuji nepremičnini - vlaganje v nepremičnino - soglasje lastnika nepremičnine za investicijska vlaganja - povračilni tožbeni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine - sestavina nepremičnine - začetek teka zamudnih obresti - opustitev posesti
Tožnika sta s svojim delom in sredstvi izboljšala nepremičnini tožencev, ki sta z njunimi vlaganji soglašala. V skladu s prvim odstavkom 48. členom SPZ sta tožnika tako pridobila denarni povračilni zahtevek v višini, ki ustreza povečanju vrednosti nepremičnin.
ZDOdv člen 27, 27/1, 28, 31, 35. ZIZ člen 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe - zavženje tožbe - mirna rešitev spora - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - pogoj za uvedbo postopka - pravica do sodnega varstva
Pritožnika utemeljeno opozarjata, da sankcioniranje opustitve predpisanega poskusa mirne rešitve spora z zavrženjem tožbe posega v pravico do sodnega varstva in da je zato taka sankcija v dani situaciji, ko odločitev ne služi (več) uresničitvi namena predpisane dolžnosti oseb, ki so v sporu z državo, nesprejemljiva.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje življenja in zdravja - psihotično dojemanje realnosti - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - psihiatrično izvedensko mnenje - trajanje ukrepa
Nasprotni udeleženec si z nejemanjem predpisane medikamentozne terapije povzroča hudo škodo na (duševnem) zdravju, zaradi psihotičnega doživljanja ima hudo moteno presojo realnosti ter posledično sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vzrokov motnje in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Zato so izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja nasprotnega udeleženca brez njegove privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00038619
ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 15, 15/2, 15/2-2, 23, 25, 25/4. OZ člen 3, 8, 58, 846, 846/3. ZFPPIPP člen 327, 332, 332/1, 334, 342, 342/2, 342/3.
nepremičninsko posredovanje - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - oblika pogodbe - pisna oblika - dejanski obseg opravljenih storitev - posredniška provizija - ugovor previsoke provizije - znižanje provizije - pogajanja - obvestilo o odstopu - načelo enake vrednosti dajatev - načelo pogodbene svobode
Nepremičninsko posredovanje je možno tudi pri nakupu nepremičnine, ki se prodaja v okviru stečajnega postopka. Okoliščino, da v takšnih primerih nepremičninski posrednik zaradi posebnosti postopka prisilne prodaje po ZFPPIPP ne opravi vseh storitev, ki jih določa ZNPosr, in je zato njegov trud, ki ga vloži v nepremičninsko posredovanje, manjši, pa je mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevku za znižanje provizije.
Dejstvo, da pogodba o nepremičninskem posredovanju med pravdnima strankama ni bila sklenjena v obliki listine, ne vpliva na veljavnost pogodbe, čeprav ZNPosr določa, da mora biti pogodba o nepremičninskem posredovanju pisna. Ustaljena sodna praksa namreč priznava veljavnost tudi ustno sklenjenim pogodbam o nepremičninskem posredovanju.
Pojma pogajanj kot opredelilnega elementa pogodbe o nepremičninskem posredovanju iz prvega odstavka 13. člena ZNPosr ni mogoče razumeti le kot postopka neformalne izmenjave predlogov glede vsebine pogodbe, ampak ga je treba razumeti v širšem smislu, tj. kot vsak postopek, ki privede do sklenitve pogodbe, pri čemer niso izključeni niti bolj formalni licitacijski načini sklenitve pogodbe, kakršni so značilni za prodajo premoženja stečajnih dolžnikov.