najemna pogodba - ustna najemna pogodba - uporaba stanovanja - plačilo najemnine - škoda - udrt parket - izklop elektrike
Če je toženka zaradi ravnanja tožnika utrpela škodo zaradi izklopa elektrike, bi sama morala zahtevati plačilo odškodnine iz tega naslova. Ni pa to razlog, zaradi katerega ne bi bila dolžna plačati najemnine. Poleg tega toženka tudi to dejstvo prvič in torej prepozno navaja šele v pritožbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - neenaka obravnava - bolniški stalež
Neutemeljene so pritožbene navedbe o navidezni oziroma fiktivni ukinitvi tožničinega delovnega mesta in v zvezi s tem o zlorabi instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz ugotovljenih dejstev namreč izhaja, da je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo svojega dela, da je ukinila Oddelek za kakovostni in trajnostni razvoj, katerega vodja je bila tožnica, in ustanovila nov oddelek, ki po obsegu in vsebini del, ni identičen z vsebino in obsegom del ukinjenega oddelka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se v novo ustanovljenem oddelku poleg določenih del, ki so se prenesla iz ukinjenega oddelka (dela in vsebine iz področja kakovosti), opravljajo še dodatne nove vsebine, ki se nanašajo na študentske zadeve in ki jih ukinjeni oddelek ni izvajal.
Vrhovno sodišče RS je v številnih primerih zavzelo jasno stališče, da je ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta utemeljen poslovni razlog in da se sodišče v smotrnost takih odločitev delodajalca ne more spuščati.
ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1-2, 276, 276/2, 277, 277/1-1. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
formalni preizkus obtožnice - materialni preizkus obtožnice - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - obvezne sestavine obtožnega predloga - načelo ne bis in idem
Formalni preizkus obtožnice po drugem odstavku 276. člena ZKP obsega zgolj vprašanje, ali je obtožni akt sestavljen skladno z 269. členom ZKP, v sklopu tega pa zgolj, ali obtožni predlog vsebuje opis kaznivega dejanja, ne pa tudi, ali ta opis vsebuje zadostno konkretizirane zakonske znake kaznivega dejanja - torej ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje. Preverjanje prvostopenjskega sodišča, ali so v opisu dejanja konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, je namreč del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnice, skladno s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZVZelP-1 člen 2, 2/1, 2/1-21.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - goljufija
V odpovedi očitana in ugotovljena kršitev z znaki kaznivega dejanja, tožnikova večurna odsotnost z dela, ko je bil na nogometni tekmi, in vpis neresničnega podatka v evidenco razporeda in ugotavljanja sposobnosti za delo, je kršitev, na podlagi katere delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, neupoštevaje morebitne škodne posledice (škoda, ki je toženki nastala, je v višini plačila za delo za ure izostanka z dela).
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - Republika Slovenija - premoženje zapustnika
V last RS je z zapustničino smrtjo prešel del vsake pravice, ki so predstavljale zapustničino premoženje. Nikakršne zakonske podlage ni za pritožbeno stališče, da naj bi se omejitev dedovanja v celoti nanašala na določene pravice (obligacijske pravice na denarnih sredstvih), na lastninski pravici na nepremičnini pa v ustreznem deležu. Ni pa ovir, da ne bi pritožnica z oporočno dedinjo sklenila dogovora, ki bi sledil takšnemu njenemu predlogu.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora tožeča stranka, ki je tožbo umaknila, toženim strankam povrniti njim nastale pravdne stroške, potem ko je pravilno ugotovilo, da umik tožbe ni posledica izpolnitve zahtevka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožena stranka glede organizacije dela in poslovanja samostojna in avtonomna in da sodišče ni pristojno ocenjevati primernosti oziroma učinkovitosti takšne reorganizacije. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Delodajalec pa lahko reorganizacijo izvede tudi ob sicer dobrem poslovanju (npr. odločbe VSRS VIII Ips 251/2015, VIII Ips 132/2013, VIII Ips 314/2015). Pri ugotavljanju zakonitosti oziroma nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora sodišče presoditi, ali gre za utemeljen ali navidezen odpovedni razlog in ali je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica diskriminacije tožnice (seveda ob ustrezni trditveni podlagi).
Sprememba organizacije, ki se izrazi z ukinitvijo delovnega mesta ter razporeditvijo dela na druge zaposlene, je organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
odbitna franšiza - sorazmerno zmanjšana odškodnina zaradi prispevka oškodovanca - že izplačana odškodnina - metoda za izračun odškodnine
Nesporno je, da je bila dogovorjena odbitna franšiza v višini 10 % od priznane škode, vendar ne manj kot 250,00 EUR.1 Ob navedenem ima pritožnica prav, da je potrebno odbitno franšizo upoštevati od zneska priznane odškodnine (zneska odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo in odškodnine za premoženjsko škodo, zmanjšanega za tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku v deležu 10 %), to je od 36.282,29 EUR in torej od tega zneska najprej odšteti 10 % odbitne franšize (3.628,23 EUR) ter šele nato odšteti valorizirano vrednost že plačanega zneska odškodnine (25.296,30 EUR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00038463
DZ člen 163, 163/2, 290, 290/1. ZUstS člen 23, 23/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2-14.
nepravdni postopek - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - izvajanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - Družinski zakonik (DZ) - nasprotni udeleženci - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - začasna odredba o stikih - odločba o stikih - izvajalec stikov pod nadzorom - omejitev pravice do stikov - otrokova korist - otrokova želja - izjava mladoletnega otroka - psihično nasilje - izkazana ogroženost otroka
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da sodna praksa o vprašanju začetka uporabe materialnopravnih določb DZ ni enotna. Predmetni nepravdni postopek se je namreč začel z vložitvijo predloga dne 20. 6. 2018, zato se zanj skladno z določilom prvega odstavka 290. člena DZ uporabljajo še določila ZZZDR. Višje sodišče v Ljubljani je predhodno že navedlo, da je pravilnejša razlaga, da mora sodišče od uveljavitve DZ uporabljati materialnopravne določbe DZ.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pogoji za omejitev stikov z začasno odredbo verjetno izkazani (neomejeni stiki so za mld. C. C. ogrožujoči). Ne glede na (ne)obstoj znakov fizičnega ali spolnega nasilja, so prisotni znaki, ki kažejo na neprijetne telesne izkušnje mld. C. C. ob očetovih dotikih po telesu, kažejo se tudi znaki psihičnih pritiskov na deklico. Tako obnašanje kot tudi pripovedovanje deklice kaže, da je prihajalo do vedenja očeta, ki ji ni bilo všeč in zaradi katerega se ga boji. Neprimerno obnašanje očeta celo na stikih pod nadzorom je razvidno iz poročil CSD o teh stikih. Ogroženost mld. C. C. je torej v primeru neomejenih stikov nedvomno izkazana s stopnjo verjetnosti, zato je sodišče njene stike z očetom utemeljeno omejilo na stike pod nadzorom.
ZPOmK-1 člen 63.a, 63.a/2. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 3, 4. ZPosS člen 2, 2/1, 11, 11/1, 11/1-1.
Zaradi popolne omejitve vstopa na trg v zvezi z opravljanjem dejavnosti pomorske pilotaže na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča ne more priti do konkurence med pravdnima strankama v zvezi z opravljanjem te dejavnosti in posledično do dejanj nelojalne konkurence.
Splošno znanje, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih povprečna oseba pridobi z delom in usposabljanjem na delovnem mestu v delovnem razmerju, ne morejo biti poslovna skrivnost. Tožeča stranka zato na splošno nima legitimnega interesa, da bi delavcem prepovedala uporabljati izkušnje, znanja in spretnosti, ki so jih pridobili v okviru opravljanja običajnih službenih nalog. Po presoji pritožbenega sodišča pa gre pri spretnosti upravljanja plovil, ki so se ga pri svojem delu naučili piloti, v splošnem prav za tovrstno znanje oziroma spretnosti, ki so se jih piloti naučili pri vsakodnevnem delu. Tožeča stranka zato pilotom ne more prepovedati, da bi opravljali pilotiranje, ker naj bi šlo za poslovne skrivnosti družbe.
ZP-1 člen 19a, 19a/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 1, 2, 2-9, 4.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - pravočasnost predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje s sodbo odločilo, da mora storilec preostanek globe plačati v 30. dneh od pravnomočnosti sodbe, je rok za plačilo globe (glede na to, da zaradi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 roki v nenujnih sodnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020) iztekel v sredo 17. 6. 2020.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - večstanovanjska stavba - družbena lastnina - prenos lastninske pravice - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - kriteriji za določitev - ugovor javnega dobra
Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi.
V sistemu družbene lastnine je graditelj z odobritvijo uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo s strani občinskih organov in zakonito izgradnjo stavbe po samem zakonu pridobil pravico uporabe na zemljišču pod stavbo (stavbišče) in zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), ter jo obdržal, dokler je stavba obstajala. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi, saj se je pridobilo in prenašalo le skupaj z njo. Pridobitev in prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču zato nista bila pogojena z obstojem posebnih pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ali odmero funkcionalnega zemljišča. Lastniki stanovanj so zato brez vsakega dvoma z nakupom posameznih etažnih enot pridobili tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ne glede na to, ali so zanj kaj posebej plačali. Iz istega razloga je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da naj bi pritožnica ves čas postopka zatrjevala, da njena pravna prednica na investitorja gradnje stavbe v soseski ni prenašala zemljiških parcel.
Postopek, kot ga predvideva ZVEtL-1, je poseben postopek za uveljavljanje zahtevkov iz naslova lastninjenja nekdanjih družbenih funkcionalnih zemljišč, kriterije za ugotovitev pa določa 43. člen ZVEtL-1. Če se ugotovi, da so izpolnjeni navedeni zakonski pogoji, potem nikakor to ne more pomeniti neupravičenega posega v lastninsko pravico.
Ugovor javnega dobra bi bil seveda lahko pomemben, vendar pa bi pri tem morala pritožnica ponuditi bolj konkretizirane in nedvoumne podatke o obstoju javnega dobra na sporni nepremičnini. Pritožničino sklicevanje na različne predpise, na podlagi katerih naj bi sporno zemljišče predstavljalo javno dobro, zato ne more biti upoštevno, saj je preveč pavšalno. Javno dobro tudi ne nastane že samo po sebi, ampak na podlagi ustreznega pravnega akta.
Ne drži, da bi bil v 43. členu ZVEtL-1 določen vrstni red kriterijev in bi kot primarni kriterij za določitev pripadajočega zemljišča veljala presoja prostorskih in upravnih aktov. ZVEtL-1 kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča namreč ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih v 43. členu primeroma našteva, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh meril hkrati na najprimernejši način določi pripadajoče zemljišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037574
ZPP člen 343. DZ člen 168.
začasna odredba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - zavrženje pritožbe - pritožbeni stroški - pravni interes
Ker sta pravdni stranki o vseh zahtevkih, ki so bili predmet te pravde (o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, o stikih in preživljanju otrok), sklenili sodno poravnavo, toženka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o začasni odredbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00040143
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 383/1-2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obračun prispevkov - plačilo prispevkov - prepovedana posledica - prikrajšanje delavca - izguba pravice - kolektivno kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona
V sodni praksi se je uveljavilo razlikovanje med situacijo, ko je delodajalec prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) obračunal, pa ne plačal, ter med situacijo, ko teh niti obračunal ni, kar se opravi z oddajo REK-1 obrazca. Razlika izhaja iz posledic, ki jih imata taki ravnanji, saj le v primeru neobračunanih (in neplačanih) prispevkov za PIZ delavec izgubi pravico, ki izvira iz neplačanih prispevkov, kar je kvalificirana posledica iz drugega odstavka 196. člena KZ-1.
Pri dejanjih iz tč. I/1 do 3 izreka izpodbijane sodbe gre za eno (kolektivno) kaznivo dejanje, ki je bilo izvršeno v temeljni obliki po prvem odstavku 196. člena KZ-1. Obdolženčeva opustitvena ravnanja so bila v vseh treh družbah metodično zastavljena, ciljno usmerjena in so po vsebini tako homogena ter časovno usklajena in kontinuirana, da bi ustvarjanje samostojnega kaznivega dejanja za vsako od družb nasprotovalo tako vsebini historičnega dogodka kot tudi smislu inkriminacije. Sodišče prve stopnje je s pravno kvalifikacijo dejanj kot treh kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 prekršilo kazenski zakon na način iz 4. točke 372. člena ZKP, ki je obdolžencu v škodo. Gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039785
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti (odločbe VIII Ips 32/2019, VIII Ips 65/2019, VIII Ips 18/2020).
Ali je na določeni misiji toženka določnemu vojaku omogočila tedenski počitek, je dejansko vprašanje, dejstva pa so predmet dokazovanja v posameznem delovnem sporu. Zato tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja druge pravnomočno odločene zadeve, v katerih je bila vojakom odškodnina zaradi kršitve pravice do tedenskega počitka prisojena.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča v napadenem sklepu glede odvzema predmetov, ki izhaja iz napadenega sklepa, navedlo povsem ustrezne razloge, saj je prepovedano drogo konopljo obdolžencu odvzelo iz razlogov splošne varnosti in morale, in s tem izključilo možnost njene uporabe v nedovoljene namene.
SPZ člen 142, 142/1. OZ člen 343, 356, 366. ZFPPIPP člen 300, 308, 308/2, 308/2-2.
neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nepristop na narok - ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - izpodbijanje ločitvene pravice - kreditna pogodba - stečajni dolžnik - ločitvena pravica - notarska hipoteka - hipoteka za tuj dolg - zastavitev nepremičnine za tuj dolg - realni dolžnik - osebni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - ugovor zastaranja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Stečajna dolžnica je s sklenitvijo pogodbe o hipoteki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa s svojo nepremičnino kot zastaviteljica prevzela jamstvo za tuj dolg in s tem odgovornost za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. Kot realna dolžnica ni obenem tudi osebna dolžnica tožene stranke, zato toženka iz tega naslova nima terjatve zoper njo. Kot je bilo navedeno, ima le pravico, da se iz njenega nepremičnega premoženja, ki je obremenjen s hipoteko v njeno korist, poplača terjatev, ki jo ima iz omenjene kreditne pogodbe. Tožnik kot drugi upnik je bil zato napoten na pravdo oziroma na vložitev tožbe za ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja, ne pa tudi na neobstoj glavne terjatve. Podlaga njegovi tožbi je torej v 2. točki drugega odstavka 308. členu ZFPPIPP in ne v 300. členu navedenega zakona.
ZSRib člen 25, 25/1, 25/1-13, 26, 26/2, 66, 66/1, 66/1-6, 66/3. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
ribolov - prepoved ribolova - sladkovodno ribištvo - izjeme - dovoljenje ministra - izdelava raziskave - opis prekrška v izreku - zakonski znaki prekrška
Raziskava ni zakonski znak prekrška iz prvega odstavka 25. člena ZSRib, temveč je zakonski znak prepovedan ribolov, česar pa odločba o prekršku v konkretizaciji dejanja ne očita, razen tega pa v opisu dejanja tudi ni konkretizirano, s čim je bila kršena 13. alineja prvega odstavka 25. člena ZSRib, saj ni opisano, na kakšen način se je izvajal prepovedan ribolov.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037472
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5, 46/5-6.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - odgovornost lastnika vozila - imetnik pravice uporabe vozila
Prvostopenjsko sodišče je zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek po 6. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 8. člena ZPrCP, iz katere izhaja zakonska domneva, da je lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila voznik vozila.