CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00038463
DZ člen 163, 163/2, 290, 290/1. ZUstS člen 23, 23/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2-14.
nepravdni postopek - razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - izvajanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - Družinski zakonik (DZ) - nasprotni udeleženci - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - začasna odredba o stikih - odločba o stikih - izvajalec stikov pod nadzorom - omejitev pravice do stikov - otrokova korist - otrokova želja - izjava mladoletnega otroka - psihično nasilje - izkazana ogroženost otroka
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da sodna praksa o vprašanju začetka uporabe materialnopravnih določb DZ ni enotna. Predmetni nepravdni postopek se je namreč začel z vložitvijo predloga dne 20. 6. 2018, zato se zanj skladno z določilom prvega odstavka 290. člena DZ uporabljajo še določila ZZZDR. Višje sodišče v Ljubljani je predhodno že navedlo, da je pravilnejša razlaga, da mora sodišče od uveljavitve DZ uporabljati materialnopravne določbe DZ.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pogoji za omejitev stikov z začasno odredbo verjetno izkazani (neomejeni stiki so za mld. C. C. ogrožujoči). Ne glede na (ne)obstoj znakov fizičnega ali spolnega nasilja, so prisotni znaki, ki kažejo na neprijetne telesne izkušnje mld. C. C. ob očetovih dotikih po telesu, kažejo se tudi znaki psihičnih pritiskov na deklico. Tako obnašanje kot tudi pripovedovanje deklice kaže, da je prihajalo do vedenja očeta, ki ji ni bilo všeč in zaradi katerega se ga boji. Neprimerno obnašanje očeta celo na stikih pod nadzorom je razvidno iz poročil CSD o teh stikih. Ogroženost mld. C. C. je torej v primeru neomejenih stikov nedvomno izkazana s stopnjo verjetnosti, zato je sodišče njene stike z očetom utemeljeno omejilo na stike pod nadzorom.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - Republika Slovenija - premoženje zapustnika
V last RS je z zapustničino smrtjo prešel del vsake pravice, ki so predstavljale zapustničino premoženje. Nikakršne zakonske podlage ni za pritožbeno stališče, da naj bi se omejitev dedovanja v celoti nanašala na določene pravice (obligacijske pravice na denarnih sredstvih), na lastninski pravici na nepremičnini pa v ustreznem deležu. Ni pa ovir, da ne bi pritožnica z oporočno dedinjo sklenila dogovora, ki bi sledil takšnemu njenemu predlogu.
ZSRib člen 25, 25/1, 25/1-13, 26, 26/2, 66, 66/1, 66/1-6, 66/3. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
ribolov - prepoved ribolova - sladkovodno ribištvo - izjeme - dovoljenje ministra - izdelava raziskave - opis prekrška v izreku - zakonski znaki prekrška
Raziskava ni zakonski znak prekrška iz prvega odstavka 25. člena ZSRib, temveč je zakonski znak prepovedan ribolov, česar pa odločba o prekršku v konkretizaciji dejanja ne očita, razen tega pa v opisu dejanja tudi ni konkretizirano, s čim je bila kršena 13. alineja prvega odstavka 25. člena ZSRib, saj ni opisano, na kakšen način se je izvajal prepovedan ribolov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038283
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretne okoliščine - opravljanje gospodarske dejavnosti - poslovno sodelovanje - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - zamolčanje podatkov - blokada transakcijskega računa - več transakcijskih računov - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni kaznivo dejanje - civilnopravno razmerje
Zavedanje storilca da, kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam, do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo, je tisti element, ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj iz civilnopravnega razmerja v kaznivo dejanje. To storilčevo zavest je mogoče izpeljati le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo in izkustveno kažejo na obstoj zakonskega znaka preslepitve, ki je eden izmed bistvenih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije in predstavlja izvršitveno ravnanje.
Zgolj v opisu zatrjevano obtoženčevo zamolčanje, da je imela njegova družba X. d.o.o. v letu 2012 blokiran bančni račun, ki je bil v oktobru 2012 ukinjen, ob hkratni navedbi, da je imela družba X. d.o.o. v tem času veljavno odprt drug bančni račun ter ob izostanku kakšnih drugih relevantnih okoliščin, izkustveno ne omogoča zanesljivega sklepanja, da obtoženec obveznosti ni nameraval poravnati in je predstavniku oškodovane družbe to zamolčal. Iz izreka izpodbijane sodbe tako ne izhaja zakonski znak preslepitve in ker niso podani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1, opisano ravnanje, ki se očita obtožencu, ni kaznivo dejanje.
dodatek za delovno dobo - dodatek za stalnost - sindikalni zaupnik
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri navedbah o nesklepčni tožbi tožnikov. Tožniki so v tožbah navedli, da zahtevajo dodatek za delovno dobo in dodatek za stalnost za opravljeno sindikalno delo za zadnjih pet let pred vložitvijo tožbe in opredelili zahtevane denarne zneske po višini. V tožbah res niso navedli tudi izračuna vtoževanih zneskov, vendar pa zaradi tega tožba še ni bila nesklepčna - takšna bi bila, če iz tožbene povesti ne bi bilo možno razbrati, zakaj naj bi bil zahtevek (po materialnem pravu) utemeljen. Posledica nesklepčne tožbe je zavrnitev zahtevka, kar pa v tem sporu ne pride v poštev. Tožniki so predlagali, naj točen izračun dodatkov izdela tožena stranka ali podrejeno izvedenec finančne stroke. Na poziv sodišča ga je izdelala tožena stranka. Njenemu izračunu so nato tožniki prilagodili zahtevke, sodišče pa jim je ugodilo. Tudi zaradi takšnega poteka postopka sklicevanje tožene stranke na prvotno nesklepčno tožbo z vidika postopkovne kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP ne more biti upoštevano.
tožeča stranka - pooblaščenec - status stranke - procesno nasledstvo - sodediči - dediščinska skupnost - tožba za ugotovitev lastninske pravice - konfuzija
Gre za primer, v katerem je pokojna tožnica, ki je umrla med pravdo in ki jo zastopa pooblaščeni odvetnik, s tožbo zoper prvo toženko (M. K.) in drugega toženca uveljavljala pridobitev lastninske pravice (etažne lastnine). Tožničina dediča sta J. Š. in prva toženka. Zapuščina še ni razdeljena in torej zapuščinski postopek po pokojni še ni končan. V procesnem smislu je tako prišlo s tožničino smrtjo za ex lege nasledstvo na aktivni strani, ki je neodvisno od volje dedičev in ki se mu dediči ne morejo upreti. V pravdi res praviloma nastopata dve stranki z nasprotujočimi interesi, saj nihče ne more nastopati proti samemu sebi, vendar gre za specifičen primer, v katerem zaradi nerazdeljene zapuščine sodediča delujeta skupno in v okviru dediščinske skupnosti. S tožbo se uveljavlja (podedljiva, lastninska) pravica, ki se nanaša na zapuščino po pokojni. Subjekt te pravice so do delitve zapuščine le vsi sodediči skupaj in le tako lahko s pravico tudi razpolagajo, zato ni podane identitete med upnikom in dolžnikom in ne gre (še) za tako imenovano konfuzijo.
najemna pogodba - ustna najemna pogodba - uporaba stanovanja - plačilo najemnine - škoda - udrt parket - izklop elektrike
Če je toženka zaradi ravnanja tožnika utrpela škodo zaradi izklopa elektrike, bi sama morala zahtevati plačilo odškodnine iz tega naslova. Ni pa to razlog, zaradi katerega ne bi bila dolžna plačati najemnine. Poleg tega toženka tudi to dejstvo prvič in torej prepozno navaja šele v pritožbi.
ZDR-1 člen 44.. ZJU člen 5.. ZObr člen 88.. ZSPJS člen 2.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - vojak
Zaradi zaključka, da je delo nosilca predmeta odgovornejše od dela soizvajalca ter poučevanje na višji (nadaljevalni) stopnji zahtevnejše od poučevanja na osnovni stopnji, je sodišče tožbeni zahtevek za višje plačilo za obdobja, v katerih je bil tožnik le soizvajalec predmetov na nadaljevalnih stopnjah in nosilec predmetov na osnovni stopnji, zavrnilo.
ZPOmK-1 člen 63.a, 63.a/2. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 3, 4. ZPosS člen 2, 2/1, 11, 11/1, 11/1-1.
Zaradi popolne omejitve vstopa na trg v zvezi z opravljanjem dejavnosti pomorske pilotaže na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča ne more priti do konkurence med pravdnima strankama v zvezi z opravljanjem te dejavnosti in posledično do dejanj nelojalne konkurence.
Splošno znanje, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih povprečna oseba pridobi z delom in usposabljanjem na delovnem mestu v delovnem razmerju, ne morejo biti poslovna skrivnost. Tožeča stranka zato na splošno nima legitimnega interesa, da bi delavcem prepovedala uporabljati izkušnje, znanja in spretnosti, ki so jih pridobili v okviru opravljanja običajnih službenih nalog. Po presoji pritožbenega sodišča pa gre pri spretnosti upravljanja plovil, ki so se ga pri svojem delu naučili piloti, v splošnem prav za tovrstno znanje oziroma spretnosti, ki so se jih piloti naučili pri vsakodnevnem delu. Tožeča stranka zato pilotom ne more prepovedati, da bi opravljali pilotiranje, ker naj bi šlo za poslovne skrivnosti družbe.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZVZelP-1 člen 2, 2/1, 2/1-21.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - goljufija
V odpovedi očitana in ugotovljena kršitev z znaki kaznivega dejanja, tožnikova večurna odsotnost z dela, ko je bil na nogometni tekmi, in vpis neresničnega podatka v evidenco razporeda in ugotavljanja sposobnosti za delo, je kršitev, na podlagi katere delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, neupoštevaje morebitne škodne posledice (škoda, ki je toženki nastala, je v višini plačila za delo za ure izostanka z dela).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - neenaka obravnava - bolniški stalež
Neutemeljene so pritožbene navedbe o navidezni oziroma fiktivni ukinitvi tožničinega delovnega mesta in v zvezi s tem o zlorabi instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz ugotovljenih dejstev namreč izhaja, da je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo svojega dela, da je ukinila Oddelek za kakovostni in trajnostni razvoj, katerega vodja je bila tožnica, in ustanovila nov oddelek, ki po obsegu in vsebini del, ni identičen z vsebino in obsegom del ukinjenega oddelka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se v novo ustanovljenem oddelku poleg določenih del, ki so se prenesla iz ukinjenega oddelka (dela in vsebine iz področja kakovosti), opravljajo še dodatne nove vsebine, ki se nanašajo na študentske zadeve in ki jih ukinjeni oddelek ni izvajal.
Vrhovno sodišče RS je v številnih primerih zavzelo jasno stališče, da je ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta utemeljen poslovni razlog in da se sodišče v smotrnost takih odločitev delodajalca ne more spuščati.
ZPP člen 319, 319/2. ZPOmK člen 63b, 63b/2, 63b/3. ZIZ člen 226.
nelojalna konkurenca - dejanje nelojalne konkurence - zavajanje potrošnikov - pravnomočno razsojena stvar - zavrženje tožbe - res iudicata - prepovedni zahtevek - objava sodbe - večkratna uporaba istega izvršilnega naslova
Pomen prepovednega zahtevka, ki preprečuje nadaljnje dejanje nelojalne konkurence je v tem, da ni treba tožeči stranki pri vsakem dejanju, ki je po vsebini enako in je že zajeto v pravnomočni sodbi med istima strankama, vlagati nove tožbe. Tožeča stranka lahko v izvršbi doseže izvršitev prepovednega pravnomočnega zahtevka.
Tožbeni zahtevek v tej tožbi je tudi bolj konkretiziran kot tisti v pravnomočni sodbi. To pa ne pomeni, da dejanje opisano s tožbenim zahtevkom v tem postopku: "da morajo odjemalci tožeče stranke s toženo stranko ali z družbo E. d. o. o. skleniti novo pogodbo o dobavi elektrike," ni vsebovano v pravnomočni sodbi, "da se toženi stranki prepoveduje tržiti električno energijo odjemalcem tožeče stranke na način, ki je neupravičeno usmerjen v prekinitev poslovnega razmerja odjemalcev tožeče stranke s tožečo stranko."
Tožeča stranka bi dosegla več, če bi v izvršbi (z izrekom dokaj visokih denarnih kazni) preprečila toženi stranki nadaljnje nelojalno ravnanje, kot pa z objavo sodbe še v drugih medijih.
DZ člen 141, 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 42.
stiki staršev z otrokom - sprememba ureditve stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pravica do osebnih stikov - posredni stiki - izvrševanje stikov prek pisem - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravnomočna sodna odločba - sprememba okoliščin - otrokova korist - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti
Predlagatelj ni izkazal z zadostno verjetnostjo, da bi bil njegov mladoletni otrok ogrožen in da bi bilo treba že tekom postopka spremeniti dosedanji (pravnomočno določen) režim stikov (posredni stiki preko pisem in daril, ki jih oče pošilja sinu preko CSD). Zgolj s trditvami, da mld. otroku nastaja škoda, ker ne vidi svojega očeta, ker je splošno znano, da je za osebnostni razvoj fantov zelo pomembna vloga očeta, s sklicevanjem na sodno prakso o pomembnosti stikov ter določbe, po katerih je pravica do stikov tudi pravica starša in ne le otroka, predlagatelj ni izkazal verjetnosti otrokove ogroženosti. Ugotovljeno je namreč bilo, da predlagatelj ni predložil niti enega dokaza, ki bi kazal, da so se okoliščine na njegovi strani (zaradi katerih so bili določeni posredni stiki) spremenile do te mere, da bi narekovale spremembo že določenih stikov z začasno odredbo.
odbitna franšiza - sorazmerno zmanjšana odškodnina zaradi prispevka oškodovanca - že izplačana odškodnina - metoda za izračun odškodnine
Nesporno je, da je bila dogovorjena odbitna franšiza v višini 10 % od priznane škode, vendar ne manj kot 250,00 EUR.1 Ob navedenem ima pritožnica prav, da je potrebno odbitno franšizo upoštevati od zneska priznane odškodnine (zneska odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo in odškodnine za premoženjsko škodo, zmanjšanega za tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku v deležu 10 %), to je od 36.282,29 EUR in torej od tega zneska najprej odšteti 10 % odbitne franšize (3.628,23 EUR) ter šele nato odšteti valorizirano vrednost že plačanega zneska odškodnine (25.296,30 EUR).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039873
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Glede na novejša stališča Vrhovnega sodišča RS (prim. odločbe VIII Ips 11/2019, VIII Ips 18/2019, VIII Ips 31/2019, VIII Ips 94/2019, VIII Ips 3/2020, VIII Ips 18/2020), je treba pri presoji, ali je vojaku na mednarodni misiji zagotovljen tedenski počitek, izhajati iz narave in namena te pravice. Upoštevanje Pravil službe v Slovenski vojski, zlasti režima dela in bivanja na mednarodni misiji (omejitev gibanja izven baze, nošenje uniforme, spoštovanje urnika in hišnega reda,…), in s tem povezane omejitve same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Enako velja za dosegljivost, ki jo neutemeljeno izpostavlja tožnik v pritožbi (sklepa VIII Ips 94/2019, VIII Ips 18/2020).
tožba za razvezo zakonske zveze - smrt tožnika - nadaljevanje pravde z dediči - nevzdržnost zakonske zveze - dokazno breme - dokazovanje - dokaz - zavrnitev dokaza
Ker breme prepričevanja, da je dokaz smiselno izvesti, nosi predlagatelj dokaza, česar toženka glede prič ni izpolnila, sodišče z opustitvijo njihovega zaslišanja ni kršilo njene pravice do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave RS.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča v napadenem sklepu glede odvzema predmetov, ki izhaja iz napadenega sklepa, navedlo povsem ustrezne razloge, saj je prepovedano drogo konopljo obdolžencu odvzelo iz razlogov splošne varnosti in morale, in s tem izključilo možnost njene uporabe v nedovoljene namene.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 116, 116/1, 138, 138/2.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - čakanje na delo
Predmet tega spora ni presoja zakonitosti napotitve na čakanje na delo, ampak - poleg presoje zakonitosti odpovedi - presoja višine nadomestila plače za čas čakanja na delo za posamezne mesece v spornih letih. Sodišče prve stopnje je denarnemu zahtevku za plačilo razlike nadomestila plače med 100 % in 80 % utemeljeno ugodilo, pri čemer je pravilno razlogovalo, da za nižje nadomestilo plače v višini 80 % po drugem odstavku 138. člena ZDR-1 niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih določa prvi odstavek tega člena ZDR-1. Najmanj ni bil izpolnjen pogoj, da lahko napotitev na čakanje na delo traja najdlje šest mesecev v posameznem koledarskem letu. Že neizpolnitev tega pogoja privede do utemeljenosti denarnega zahtevka tožnika, pri čemer je izpolnitev ostalih pogojev, na katere se nanašajo pritožbene navedbe, nebistvena.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - večstanovanjska stavba - družbena lastnina - prenos lastninske pravice - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - kriteriji za določitev - ugovor javnega dobra
Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi.
V sistemu družbene lastnine je graditelj z odobritvijo uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo s strani občinskih organov in zakonito izgradnjo stavbe po samem zakonu pridobil pravico uporabe na zemljišču pod stavbo (stavbišče) in zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), ter jo obdržal, dokler je stavba obstajala. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi, saj se je pridobilo in prenašalo le skupaj z njo. Pridobitev in prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču zato nista bila pogojena z obstojem posebnih pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ali odmero funkcionalnega zemljišča. Lastniki stanovanj so zato brez vsakega dvoma z nakupom posameznih etažnih enot pridobili tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ne glede na to, ali so zanj kaj posebej plačali. Iz istega razloga je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da naj bi pritožnica ves čas postopka zatrjevala, da njena pravna prednica na investitorja gradnje stavbe v soseski ni prenašala zemljiških parcel.
Postopek, kot ga predvideva ZVEtL-1, je poseben postopek za uveljavljanje zahtevkov iz naslova lastninjenja nekdanjih družbenih funkcionalnih zemljišč, kriterije za ugotovitev pa določa 43. člen ZVEtL-1. Če se ugotovi, da so izpolnjeni navedeni zakonski pogoji, potem nikakor to ne more pomeniti neupravičenega posega v lastninsko pravico.
Ugovor javnega dobra bi bil seveda lahko pomemben, vendar pa bi pri tem morala pritožnica ponuditi bolj konkretizirane in nedvoumne podatke o obstoju javnega dobra na sporni nepremičnini. Pritožničino sklicevanje na različne predpise, na podlagi katerih naj bi sporno zemljišče predstavljalo javno dobro, zato ne more biti upoštevno, saj je preveč pavšalno. Javno dobro tudi ne nastane že samo po sebi, ampak na podlagi ustreznega pravnega akta.
Ne drži, da bi bil v 43. členu ZVEtL-1 določen vrstni red kriterijev in bi kot primarni kriterij za določitev pripadajočega zemljišča veljala presoja prostorskih in upravnih aktov. ZVEtL-1 kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča namreč ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih v 43. členu primeroma našteva, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh meril hkrati na najprimernejši način določi pripadajoče zemljišče.