ZDR-1 člen 44.. ZJU člen 5.. ZObr člen 88.. ZSPJS člen 2.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - vojak
Zaradi zaključka, da je delo nosilca predmeta odgovornejše od dela soizvajalca ter poučevanje na višji (nadaljevalni) stopnji zahtevnejše od poučevanja na osnovni stopnji, je sodišče tožbeni zahtevek za višje plačilo za obdobja, v katerih je bil tožnik le soizvajalec predmetov na nadaljevalnih stopnjah in nosilec predmetov na osnovni stopnji, zavrnilo.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - večstanovanjska stavba - družbena lastnina - prenos lastninske pravice - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - kriteriji za določitev - ugovor javnega dobra
Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi.
V sistemu družbene lastnine je graditelj z odobritvijo uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo s strani občinskih organov in zakonito izgradnjo stavbe po samem zakonu pridobil pravico uporabe na zemljišču pod stavbo (stavbišče) in zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo (funkcionalno zemljišče), ter jo obdržal, dokler je stavba obstajala. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi, saj se je pridobilo in prenašalo le skupaj z njo. Pridobitev in prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču zato nista bila pogojena z obstojem posebnih pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ali odmero funkcionalnega zemljišča. Lastniki stanovanj so zato brez vsakega dvoma z nakupom posameznih etažnih enot pridobili tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ne glede na to, ali so zanj kaj posebej plačali. Iz istega razloga je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da naj bi pritožnica ves čas postopka zatrjevala, da njena pravna prednica na investitorja gradnje stavbe v soseski ni prenašala zemljiških parcel.
Postopek, kot ga predvideva ZVEtL-1, je poseben postopek za uveljavljanje zahtevkov iz naslova lastninjenja nekdanjih družbenih funkcionalnih zemljišč, kriterije za ugotovitev pa določa 43. člen ZVEtL-1. Če se ugotovi, da so izpolnjeni navedeni zakonski pogoji, potem nikakor to ne more pomeniti neupravičenega posega v lastninsko pravico.
Ugovor javnega dobra bi bil seveda lahko pomemben, vendar pa bi pri tem morala pritožnica ponuditi bolj konkretizirane in nedvoumne podatke o obstoju javnega dobra na sporni nepremičnini. Pritožničino sklicevanje na različne predpise, na podlagi katerih naj bi sporno zemljišče predstavljalo javno dobro, zato ne more biti upoštevno, saj je preveč pavšalno. Javno dobro tudi ne nastane že samo po sebi, ampak na podlagi ustreznega pravnega akta.
Ne drži, da bi bil v 43. členu ZVEtL-1 določen vrstni red kriterijev in bi kot primarni kriterij za določitev pripadajočega zemljišča veljala presoja prostorskih in upravnih aktov. ZVEtL-1 kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča namreč ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih v 43. členu primeroma našteva, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh meril hkrati na najprimernejši način določi pripadajoče zemljišče.
DZ člen 141, 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 42.
stiki staršev z otrokom - sprememba ureditve stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pravica do osebnih stikov - posredni stiki - izvrševanje stikov prek pisem - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravnomočna sodna odločba - sprememba okoliščin - otrokova korist - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti
Predlagatelj ni izkazal z zadostno verjetnostjo, da bi bil njegov mladoletni otrok ogrožen in da bi bilo treba že tekom postopka spremeniti dosedanji (pravnomočno določen) režim stikov (posredni stiki preko pisem in daril, ki jih oče pošilja sinu preko CSD). Zgolj s trditvami, da mld. otroku nastaja škoda, ker ne vidi svojega očeta, ker je splošno znano, da je za osebnostni razvoj fantov zelo pomembna vloga očeta, s sklicevanjem na sodno prakso o pomembnosti stikov ter določbe, po katerih je pravica do stikov tudi pravica starša in ne le otroka, predlagatelj ni izkazal verjetnosti otrokove ogroženosti. Ugotovljeno je namreč bilo, da predlagatelj ni predložil niti enega dokaza, ki bi kazal, da so se okoliščine na njegovi strani (zaradi katerih so bili določeni posredni stiki) spremenile do te mere, da bi narekovale spremembo že določenih stikov z začasno odredbo.
Prvostopenjsko sodišče je v 29. točki tudi kritično presodilo individualno oceno ogroženosti oškodovanca, ki jo je opravila policija, in pojasnilo namen le-te z razlogi, ki prepričajo tudi pritožbeno sodišče. Zato z zatrjevanjem, da pri oškodovancu ogroženost objektivno ni izkazana, zagovornik ne more doseči pritožbenega uspeha.
tožba za razvezo zakonske zveze - smrt tožnika - nadaljevanje pravde z dediči - nevzdržnost zakonske zveze - dokazno breme - dokazovanje - dokaz - zavrnitev dokaza
Ker breme prepričevanja, da je dokaz smiselno izvesti, nosi predlagatelj dokaza, česar toženka glede prič ni izpolnila, sodišče z opustitvijo njihovega zaslišanja ni kršilo njene pravice do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave RS.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazloženosti ugovora - relevantni ugovorni razlogi - izvršba na podlagi verodostojne listine
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je ugovor dolžnika neobrazložen, ker dejstva, ki jih navaja v ugovoru ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev v smislu navedenih zakonskih določb, konkretno ne predstavljajo dejstev, ki bi preprečevala dovolitev izvršbe z rubežem in prodajo premičnin ter rubežem plače, je ob tem, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval le socialne razloge, neobstoj virov za izvršilna sredstva ter neobstoj predmetov primernih za izvršbo, pravilen. Pri tem je potrditi razloge sodišča prve stopnje, da ZIZ v tej fazi postopka pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi) ne dopušča sodišču, da preverja, ali viri za predlagana izvršilna sredstva obstajajo (primerjaj peti in šesti odstavek 45. člena ZIZ), zato posledično pritožbeno zatrjevan neobstoj sredstev izvršbe na samo dovolitev izvršbe ne vpliva, pripelje pa lahko do ustavitve izvršbe s tem izvršilnim sredstvom po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - NOTARIAT - POGODBENO PRAVO
VSL00038480
OZ člen 45, 49. KZ-1 člen 251, 253.
skupno premoženje - sporazum o delitvi skupnega premoženja - notarski zapis - pojasnilna dolžnost notarja - sposobnost oblikovanja svobodne volje - prevara - zmota v vrednosti predmeta - grožnja in sila - ničnost pogodb - razlogi za ničnost - izpodbojnost pogodbe - zavrženje kazenske ovadbe - strah za drugega - načelo venire contra factum proprium
Ko tožnica na več mestih v pritožbi navaja, da je toženec pri njej s prevaro povzročil zmoto glede prave vrednosti stvari, da je naknadno izvedela za pravne težave v zvezi z uveljavljanjem njihovega lastništva, legalnostjo gradnje v A., je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je to stvar izpodbijanja pogodbe, ne gre pa v takem primeru za ničnostne razloge.
pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka - vročitev vloge
Glede na podatke spisa je pritrditi dolžniku, da mu vloga upnika, ki je v izpodbijanem sklepu povzeta, ni bila vročena niti pred, niti hkrati z izpodbijanim sklepom. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da je bila pritožniku kršena pravica do informacije oziroma seznanitve s celotnim procesnim gradivom in s tem pravica do sodelovanja oziroma izjavljanja v postopku. Na tem mestu je dodati, da sicer ZIZ ne predpisuje vročanje upnikovega odgovora na odlog dolžniku, vendar sodišče pri tem nima svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi pravica do izjavljanja v postopku izhaja iz strankine osebne integritete - njenega dostojanstva in zahteve, da se jo obravnava kot subjekt.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3.
plačilo za delo izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje nagrade - materialni stroški izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje
Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec v celoti opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Pritožnikove pripombe na podano mnenje in nestrinjanje z nekaterimi izvedenčevimi odgovori še ne pomenita, da izvedensko delo ni bilo opravljeno.
Izvedenec je za več kot leto dni prekoračil rok za izdelavo izvedenskega mnenja. Za podaljšanje roka je zaprosil šele dlje časa po izteku roka. Na več pozivov k predložitvi mnenja se ni odzval. Specifičnost zadeve ni utemeljevala tolikšne zamude z izdelavo mnenja. Izvedenec se na pritožbeno stališče tožnice ni odzval z odgovorom na pritožbo. Zamude z izdelavo izvedenskega mnenja torej ni upravičil. Ker je bila zamuda bistveno daljša od 50 dni, je utemeljeno znižanje nagrade na 50 %.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039873
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Glede na novejša stališča Vrhovnega sodišča RS (prim. odločbe VIII Ips 11/2019, VIII Ips 18/2019, VIII Ips 31/2019, VIII Ips 94/2019, VIII Ips 3/2020, VIII Ips 18/2020), je treba pri presoji, ali je vojaku na mednarodni misiji zagotovljen tedenski počitek, izhajati iz narave in namena te pravice. Upoštevanje Pravil službe v Slovenski vojski, zlasti režima dela in bivanja na mednarodni misiji (omejitev gibanja izven baze, nošenje uniforme, spoštovanje urnika in hišnega reda,…), in s tem povezane omejitve same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Enako velja za dosegljivost, ki jo neutemeljeno izpostavlja tožnik v pritožbi (sklepa VIII Ips 94/2019, VIII Ips 18/2020).
odbitna franšiza - sorazmerno zmanjšana odškodnina zaradi prispevka oškodovanca - že izplačana odškodnina - metoda za izračun odškodnine
Nesporno je, da je bila dogovorjena odbitna franšiza v višini 10 % od priznane škode, vendar ne manj kot 250,00 EUR.1 Ob navedenem ima pritožnica prav, da je potrebno odbitno franšizo upoštevati od zneska priznane odškodnine (zneska odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo in odškodnine za premoženjsko škodo, zmanjšanega za tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku v deležu 10 %), to je od 36.282,29 EUR in torej od tega zneska najprej odšteti 10 % odbitne franšize (3.628,23 EUR) ter šele nato odšteti valorizirano vrednost že plačanega zneska odškodnine (25.296,30 EUR).
ZSRib člen 25, 25/1, 25/1-13, 26, 26/2, 66, 66/1, 66/1-6, 66/3. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
ribolov - prepoved ribolova - sladkovodno ribištvo - izjeme - dovoljenje ministra - izdelava raziskave - opis prekrška v izreku - zakonski znaki prekrška
Raziskava ni zakonski znak prekrška iz prvega odstavka 25. člena ZSRib, temveč je zakonski znak prepovedan ribolov, česar pa odločba o prekršku v konkretizaciji dejanja ne očita, razen tega pa v opisu dejanja tudi ni konkretizirano, s čim je bila kršena 13. alineja prvega odstavka 25. člena ZSRib, saj ni opisano, na kakšen način se je izvajal prepovedan ribolov.
dodatek za delovno dobo - dodatek za stalnost - sindikalni zaupnik
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri navedbah o nesklepčni tožbi tožnikov. Tožniki so v tožbah navedli, da zahtevajo dodatek za delovno dobo in dodatek za stalnost za opravljeno sindikalno delo za zadnjih pet let pred vložitvijo tožbe in opredelili zahtevane denarne zneske po višini. V tožbah res niso navedli tudi izračuna vtoževanih zneskov, vendar pa zaradi tega tožba še ni bila nesklepčna - takšna bi bila, če iz tožbene povesti ne bi bilo možno razbrati, zakaj naj bi bil zahtevek (po materialnem pravu) utemeljen. Posledica nesklepčne tožbe je zavrnitev zahtevka, kar pa v tem sporu ne pride v poštev. Tožniki so predlagali, naj točen izračun dodatkov izdela tožena stranka ali podrejeno izvedenec finančne stroke. Na poziv sodišča ga je izdelala tožena stranka. Njenemu izračunu so nato tožniki prilagodili zahtevke, sodišče pa jim je ugodilo. Tudi zaradi takšnega poteka postopka sklicevanje tožene stranke na prvotno nesklepčno tožbo z vidika postopkovne kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP ne more biti upoštevano.
ZP-1 člen 19a, 19a/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 1, 2, 2-9, 4.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - pravočasnost predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje s sodbo odločilo, da mora storilec preostanek globe plačati v 30. dneh od pravnomočnosti sodbe, je rok za plačilo globe (glede na to, da zaradi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 roki v nenujnih sodnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020) iztekel v sredo 17. 6. 2020.
izvršilni naslov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - izpraznitev in izročitev stanovanja - utemeljenost dolžnikovega ugovora
Zaradi napačne presoje, da sodna poravnava v konkretnem primeru ne predstavlja dopustnega izvršilnega naslova za izpraznitev in izročitev iz stanovanj, je ostalo pravno relevantno dejansko stanje v celoti neraziskano.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - neenaka obravnava - bolniški stalež
Neutemeljene so pritožbene navedbe o navidezni oziroma fiktivni ukinitvi tožničinega delovnega mesta in v zvezi s tem o zlorabi instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz ugotovljenih dejstev namreč izhaja, da je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo svojega dela, da je ukinila Oddelek za kakovostni in trajnostni razvoj, katerega vodja je bila tožnica, in ustanovila nov oddelek, ki po obsegu in vsebini del, ni identičen z vsebino in obsegom del ukinjenega oddelka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se v novo ustanovljenem oddelku poleg določenih del, ki so se prenesla iz ukinjenega oddelka (dela in vsebine iz področja kakovosti), opravljajo še dodatne nove vsebine, ki se nanašajo na študentske zadeve in ki jih ukinjeni oddelek ni izvajal.
Vrhovno sodišče RS je v številnih primerih zavzelo jasno stališče, da je ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta utemeljen poslovni razlog in da se sodišče v smotrnost takih odločitev delodajalca ne more spuščati.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča v napadenem sklepu glede odvzema predmetov, ki izhaja iz napadenega sklepa, navedlo povsem ustrezne razloge, saj je prepovedano drogo konopljo obdolžencu odvzelo iz razlogov splošne varnosti in morale, in s tem izključilo možnost njene uporabe v nedovoljene namene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037574
ZPP člen 343. DZ člen 168.
začasna odredba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - zavrženje pritožbe - pritožbeni stroški - pravni interes
Ker sta pravdni stranki o vseh zahtevkih, ki so bili predmet te pravde (o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, o stikih in preživljanju otrok), sklenili sodno poravnavo, toženka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o začasni odredbi.