stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju - izvršilni stroški - utemeljitev potrebnosti stroškov - upravičenost do povračila stroškov
V presežku je prvostopenjsko sodišče stroškovni zahtevek pravilno zavrnilo. Po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ je dolžnik dolžan upniku res razen potrebnih stroškov za izvršbo povrniti tudi stroške poizvedb o dolžnikovem premoženju. Vendar upnik v predlogu za izvršbo ni z ničemer konkretiziral, za kakšne poizvedbe gre in z njimi povezana opravila ter stroške, še manj utemeljil njihovo potrebnost. Razlogovati je prav tako potrebno, da v kolikor gre za storitev pridobitve dolžnikovih podatkov potrebnih za sestavo predloga za izvršbo, na kar nakazuje stroškovni zahtevek upnika, ko v predlogu za izvršbo priglaša 50 točk za poizvedbo, ta ne predstavlja posebnega opravila. Plačilo za to opravilo je že zajeto v plačilu za sestavo predloga za izvršbo. Upravičenost do povrnitve stroškov za poizvedbo bi bila v konkretnem primeru izkazana zgolj z dokazilom o nastanku stroškov za določeno opravljeno poizvedbo.
ZFPPIPP člen 132, 132/2, 216, 216/1, 216/1-1, 221b, 221b/2.
poenostavljena prisilna poravnava - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - obstoj ločitvene pravice - zavarovana terjatev
Zastavna pravica lahko nastane in obstaja samo na premoženju, ki obstaja - v premoženjski sferi dolžnika - ob nastanku zastavne pravice, za zadostitev pogoju, da se ločitvena pravica šteje za pridobljeno do začetka poenostavljene prisilne poravnave, pa mora obstajati tudi tedaj. Pogoj pridobljene ločitvene pravice ni sam sebi namen, temveč je namen v tem, da ima upnik, ki ima terjatev zavarovano, boljši položaj, kot navadni upnik. Če (ker) so bile zarubljene stvari pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave že prodane, že pojmovno ni mogoče šteti, da je upnik tudi ob začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave imel zavarovano terjatev.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 11, 11/1, 12, 12/1, 34, 34/1, 34a, 34a/1, 34a/7. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5.
višina tarife - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Višina tarife je določena v fiksnem znesku in ne od višine terjatve, ki jo izterjuje upnik od dolžnika v izvršilnem postopku, kot to z navedbami o nesorazmernem znesku uveljavlja pritožba. Ne glede na višino terjatve, vrsto oziroma naravo terjatve, ki jo izterjuje upnik v postopku, znaša sodna taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru 125,00 EUR.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/1, 9/2.
povrnitev potnih stroškov priči - povračilo potnih stroškov - pravica do povračila stroškov - strošek kilometrine - najcenejše prevozno sredstvo
Ob upoštevanju izjem, ki jih dopušča 9. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da se priči prizna strošek kilometrine. Izguba časa, povezana s potovanjem na sodišče in nazaj, če bi priča potovala z avtobusom ali vlakom, bi bila bistveno večja od potovanja z osebnim vozilom in zato neprimerna.
ZIZ člen 62, 62/2. ZCes-1 člen 5, 5/1, 5/5, 16, 19. SPZ člen 68. ZPP člen 452, 454, 454/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje občinskih cest - sodba brez izvedbe naroka - pravica do enakosti pred zakonom - redno vzdrževanje cest - ovira na cesti - delna zapora ceste - zavarovanje ceste
odmera nagrade in stroškov cenilcu - nepremičninska izvršba - izvršilna dejanja - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Sodelovanje sodnega cenilca v postopku nepremičninske izvršbe je zakonsko predpisano in zato obligatorno. Pritegnitev cenilca v sodni postopek z nalogo cenitve nepremičnine je torej obvezno in ni odvisno od volje oziroma odločitve stranke ali sodišča, kot to zmotno meni pritožba. Ne naroči ga nobena od strank, temveč ga mora v postopek pritegniti sodišče, saj tako zahteva zgoraj citirana zakonska določba.
ZPP člen 7, 8, 244, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 164.
krivdna odškodninska odgovornost - nastanek materialne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - nedovoljen poseg v prostor - območje, kjer leži nepremičnina - odlagališče nenevarnih odpadkov - odlagališče odpadkov - gradbeni posegi - nemožnost uporabe - obseg škode - procesne kršitve - možnost preizkusa sodbe - očitek protispisnosti - kršitev razpravnega načela - trditvena in dokazna podlaga - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
Priča J. J. ni bila predlagana za dokazovanje dejstev v zvezi s škodnim dogodkom, ki se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje zgodil 26. 10. 2004. Sodišče prve stopnje v tem delu zato odločitve ne bi smelo opreti na izpovedbo te priče. Ker je ravnalo drugače, je storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo je pritožbeno sodišče odpravilo samo tako, da izpovedbe pri presoji pravilnosti izpodbijane odločitve (to je odločitve glede povračila škode na traktorju in kosilnici) ni upoštevalo.
Ker izven postopka izdelano mnenje, ki mu nasprotna stranka nasprotuje ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, še manj pa dokaz v smislu izvedeniškega mnenja, se upošteva le kot del trditev stranke, ki je mnenje predložila in se nanj sklicuje. Stališče v zvezi s tem je v sodni praksi splošno sprejeto.
Ker je tožnik 26. 10. 2004 ob košnji na svoji parceli, naletel na kamenje, ki je izviralo iz sosednje nepremičnine in mu je na traktorju in kosilnici zato nastala škoda (poškodovani so bili noži rotacijske kosilnice, jermeni in jermenica, zadnja desna luč, vetrobransko steklo in zadnje steklo traktorja), je upravičen do njene povrnitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037853
KZ-1 člen 91, 91/1, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 96, 96/2.
zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - objava članka - objava na svetovnem spletu - čas storitve kaznivega dejanja - tek zastaranja kazenskega pregona - neupravičeno zavlačevanje postopka - stroški kazenskega postopka
Kaznivo dejanje je bilo storjeno s samo objavo članka, torej je bilo dokončano v trenutku, ko je bil članek objavljen na spletni strani. Kasnejša možnost vpogleda tega članka na svetovnem spletu na čas storitve kaznivega dejanja ne vpliva, posledično pa tudi ne na tek zastaralnega roka.
Predlog za preložitev naroka zaradi istočasnosti drugega naroka oziroma zaradi bolezni ni mogoče obravnavati kot dejanj, s katerimi stranka namerno zavlačuje postopek. Posledično v takih situacijah tudi ni mogoče šteti, da je do zastaranja prišlo zaradi (namernega) zavlačevanja stranke postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00038155
ZZZDR člen 52. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 49. OZ člen 50.
skupno premoženje - posebno premoženje - darilo - pridobitev lastninske pravice - dokazovanje - simuliran pravni posel - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe
Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je šlo pri transakcijah med toženko in hčerko N. V. za simuliran pravni posel, bo moralo ugotavljati tudi dejstva v zvezi z nastankom skupnega premoženja in deležih na njem, v zvezi s čimer so stranke podale navedbe in predlagale dokaze, ki so bili pretežno tudi izvedeni, vendar jih zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč in izostale vsebinske presoje simuliranosti pravnega posla sodišče prve stopnje v tej smeri še ni ocenjevalo.
cenilni izvid in mnenje - stroški in nagrada sodnega cenilca - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Nestrinjanje s samo cenitvijo tako ne predstavlja razloga za nepriznanje nagrade in stroškov cenilca. To je mogoče odreči le v primeru, če cenilec ne bi opravil naloge, ki mu jo je odredilo sodišče s sklepom z dne 7. 11. 2019 ali če bi šlo za očitno neskrbno ali nestrokovno izdelano cenitev. Za navedeno v konkretnem primeru ne gre. Cenilec je skladno z nalogo po predhodnem ogledu izdelal cenitev nepremičnine, pri čemer je v poročilu opisal izvedene aktivnosti, navedel zbrane preverjene in analizirane ter usklajene podatke, kot tudi upoštevane predpise in pojasnil uporabljene pristope za ocenjevanje. Takšni cenitvi ni mogoče očitati neskrbnosti ali nestrokovnosti in posledično odreči plačilo cenilcu za opravljeno delo.
prisilna hospitalizacija - pogoji - človekove pravice - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja - ogrožanje zdravja - povzročanje materialne škode
Pri zadržani osebi je sicer diagnosticirana psihična motnja (manija), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in obvladovanja svojega ravnanja, vendar iz konkretnih okoliščin primera ne izhaja ogrožanje, ki se zahteva za izrek ukrepa zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Izpostavljeno ogrožanje ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja in hudega ogrožanja svojega zdravja. Enako pa tudi omenjeno povzročanje premoženjske škode (nespametna poraba denarja, ki ga zadržani očitno v določeni meri ima) ne zadošča zakonskemu standardu povzročanja hude premoženjske škode sebi ali drugim. Ne samo, da ima zadržani že izrečene delne omejitve poslovne sposobnosti (glej zgoraj), ampak pritožba tudi utemeljeno izpostavlja, da je nevarnost nastanka škode njegovim staršem nerealna, saj je nenazadnje odvisna od njihove volje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00038422
ZD člen 128, 129, 163, 175, 215. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 262. ZPP člen 180, 346, 346/1.
skrbništvo - naloge skrbnika - zapuščinski postopek - stranke zapuščinskega postopka - dedič - volilojemnik - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnica, ki je skrbnica odrasle osebe, se nikoli ni prijavila kot dedinja ali volilojemnica, niti ni uveljavljala kakršnihkoli drugih pravic ali terjatev iz zapuščine, zato ni mogoče šteti, da bi spadala v krog oseb iz 175. člena ZD.
Pritožničina funkcija skrbnice je prenehala s smrtjo varovanca, kar pomeni, da zgolj na podlagi dejstva, da je bila nekoč skrbnica, ne more nastopati kot stranka v zapuščinskem postopku in nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep o dedovanju.
ZIZ-L člen 42.b, a42.b, 71, 71/1, 71/1-10. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 44, 44/1, 45, 45/4, 47, 47/1,.
delibacijski postopek - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - ugovorni postopek - odlog izvršbe
Novi a42.b člen ZIZ ureja delibacijski postopek priznanja in izvršitve po omenjeni Uredbi. Postopek za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe je postopek, s katerim se napada tuj izvršilni naslov. Zaradi tega je predpisano, da se v primeru vložitve predloga za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe, za kar je glede na 42.b člen ZIZ pristojno okrožno sodišče, ki odloča v delibacijskem postopku, določi, da je vložitev takšnega pravnega sredstva lahko razlog za omejitev izvršbe oziroma odlog izvršbe v skladu s prvim odstavkom 44. člena Uredbe. Glede na to je novela ZIZ-L dopolnila 71. člen ZIZ tako, da se razlogi za odlog na predlog dolžnika dopolnjujejo z novim razlogom - če je dolžnik vložil predlog za neizvršitev tuje sodne odločbe na podlagi pravnega akta EU, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, ki ne zahteva priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine kot pogoja za izvršitev tuje sodne odločbe.
oprostitev plačila sodnih taks - dohodki - občasni neperiodični dohodki - male avtorske pravice
Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, se upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00037536
KZ-1 člen 113, 181. ZKP člen 522, 522/1-3, 522/1-14, 523, 523/3, 525, 525/3, 526. URS člen 22. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - mučenje ali nečloveško ravnanje v državi prosilki - enako varstvo pravic - varstvo človekovih pravic - konkretna nevarnost - dvojna kaznivost - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Ocenjevanje zadostne določnosti določbe 116. člena Kazenskega zakonika Republike Kazahstan presega okvir presoje v okviru ugotavljanja izpolnjenosti pogoja po 3. točki 522. člena ZKP v postopku izročitve tujca, saj navedena zakonska določba zahteva le, da je dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, kaznivo dejanje tako po domačem zakonu, kakor po zakonu države v kateri je bilo storjeno.
Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice se sicer ne nanašajo na tretje države, ki so udeležene v postopkih odločanja o izročitvi obdolžencev in obsojencev v razmerju do konkretne države izvršitve, ki je sicer članica unije, vendar pa so navedeni akti ESČP ustrezna usmeritev glede na pomen varovanja posameznih človekovih pravic - v obravnavanem primeru možnosti kršitve pravic zahtevane osebe, da bi bilo z njo nečloveško ali ponižujoče ravnano oziroma da bi se jo na ta način kaznovalo.
Zagotovila naj bodo dana s strani tistih, ki so jih dejansko pristojna dati in učinkovito izvajati. Le na ta način se bo izvršitvena država lahko zanesljivo prepričala o tem, da z izvršitvijo tudi sama ne bo kršila človekovih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - PRAVNA INFORMATIKA
VSL00038461
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 27/3, 31, 31/1-2, 33. Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih člen 11.
objava članka - objava popravka po ZMed - objava popravka v ožjem smislu - rok za zahtevo za objavo popravka ali obvestila - pogoj za objavo popravka - objava na internetnem portalu - dokazni sklep - dokaz s sodnim izvedencem - zavrnitev dokaza - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - medicinski pripomočki - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - Zavod RS za blagovne rezerve - soglasje ministrstva - dolžna skrbnost novinarja
Bistveno vprašanje je, ali gre pri spletni objavi članka, ki se morebiti kasneje spremeni ali dopolni, za eno samo objavo ali pa vsaka kasnejša sprememba (dopolnitev) pomeni novo objavo. Če pri klasičnih medijih (kot je npr. časopis) objave, ko je enkrat dana v javnost, ni več mogoče spreminjati in popravljati, pa je pri sodobnih medijih, kot je npr. objava na spletnem portalu, ves čas možnost, da se besedilo spreminja in po potrebi dopolnjuje. Npr. ena oseba prebere obvestilo takoj po objavi na spletu, druga pa nekaj ur kasneje, ko je bila vsebina že nekajkrat spremenjena in dopolnjena. Nemogoče je trditi, da sta obe osebi prebrali isto obvestilo, ampak gre po presoji pritožbenega sodišča v takem primeru za več objav. V tem delu je zato potrebno pritrditi tožeči stranki, da objava vsake spremembe obvestila pomeni novo objavo. Ključno je namreč, da v tem primeru objava pomeni, da je dan prispevek v javnost, ki od objave naprej do njega prosto dostopa.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00039119
OZ-UPB1 člen 5, 7, 82, 82/2. ZOR člen 1087. ZIZ-UPB4 člen 272, 272/2, 272/2-1,3.
nebančna garancija - neodvisna garancija - zavarovalna začasna odredba - zloraba pravice iz garancije - instrumenti zavarovanja
Iz same vsebine garantnega pisma res izhaja, da morajo biti zahtevi za plačilo iz garancije predloženi izjava upravičenca, v kateri je navedeno, v kakšnem smislu naročnik garancije ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti iz osnovnega posla in ustrezna dokazila. Vendar je zavarovalnica (garant) to opredelila zgolj kot formalen pogoj v smislu popolnega zahtevka za unovčitev garancije, sicer pa se je zavezala k izplačilu garancijskega zneska, ko upravičenec predloži (formalno popolno) zahtevo za plačilo, torej brez dodatnih pogojev, ki bi bili vezani na dejansko kršitev (neizpolnitev) pogodbene obveznosti upnika iz temeljnega razmerja. Pravna narava takšnega zavarovanja torej ustreza t.im. dokumentarni garanciji, saj plačilna obveznost zavarovalnice ni vezana na dejansko (ne)izpolnitev posla s strani zavezanca (upnika), ampak le na predložitev zahtevanih dokumentov (dokumentarni pogoj), pri čemer zavarovalnica resničnosti njihove vsebine glede na dejansko stanje iz temeljnega razmerja ne preverja.
pobotni ugovor - nasprotna terjatev - spor majhne vrednosti
Za zavrnitev pritožbe pa je bistveno, da uveljavljanje pobotnega ugovora toženca omejuje obveznost navajanja relevantnih dejstev in dokazov v utemeljitev obstoja toženčeve nasprotne terjatve, že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po določbah 451. in 452. člena ZPP. Tej zahtevi pa toženec v obravnavanem postopku, ki teče po določbah v sporih majhne vrednosti, ni zadostil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00038525
ZIZ člen 9, 9/2, 54, 239.
stiki med starši in otroki - začasna odredba o stikih - največja otrokova korist - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - kontradiktornost v postopku zavarovanja - sodna poravnava - sprememba sporazuma o stikih
Ob predhodnih toženčevih nasilnih ravnanjih zoper tožnico in njegovi nepripravljenosti za zdravljenje odvisnosti od alkohola je fizičen obračun toženca s tožnico ob predaji otroka na toženčevem domu predstavljal zadosten razlog, da je sodišče določilo drugačen način izvrševanja stikov.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 413. ZZZDR člen 129, 129a, 129a/2. DZ člen 190, 190/1, 190/2.
spor iz razmerja med starši in otroki - določitev preživnine za mladoletnega otroka - razporeditev preživninskega bremena - potrebe otrok in zmožnosti staršev - pridobitna preživninska zmožnost - ocena potreb - življenjski stroški - avtobus - zadostna obrazložitev
Življenjske stroške šestnajstletne hčerke pravdnih strank sodišče ocenjuje na 450 EUR, trinajstletnega sina pa na 430 EUR mesečno. Toženec mora pokriti 57 % potreb mladoletnih otrok, tožnica pa 43 %. Zmožnosti preživninskih zavezancev so primerljive, ob tem pa za praktično vse dnevne potrebe otrok poskrbi tožnica, saj toženec s hčerko nima stikov, s sinom pa bolj malo. Zato mora toženec kriti nekoliko večje breme preživljanja od tožnice.