ugovor zoper sklep o začasni odredbi - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - splošni pogoji pogodbe - finančni leasing - obstoj težko nadomestljive škode
Tako kot sodišče prve stopnje tudi višje sodišče ugotavlja, da se pogodbeno določilo nanaša zgolj na vračunavanje plačil pri več odprtih (še veljavnih, še sklenjenih) pogodbah v situaciji, ko leasingojemalec prostovoljno in v skladu s pogodbo plačuje svoje pogodbene obveznosti do leasingodajalca. Navedene določbe ni mogoče uporabiti v primeru, ko je ena izmed (večih) pogodb odpovedana. Dolžnik zato ni imel podlage za to, da je (kot sam trdi) vsa prejeta plačila leasingojemalca (obroke od 1. - 7. po Pogodbi št. I1047296) knjižil po Pogodbi I047295, ki jo je pred tem že odpovedal in tako ni bila več podana situacija, ko bi imel leasingodajalec z leasingojemalcem sklenjenih več pogodb.
stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - faza postopka - predhodno kritje stroškov - prevzemna družba - predlagatelj - poravnalni odbor - vloga poravnalnega odbora - organ postopka - mnenje poravnalnega odbora - pravica do nagrade - nagrada za delo - kriteriji za odmero - potrebna večina - sklepčnost - formalni pogoj - zapisnik - pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja
ZGD-1 v prvem odstavku 614. člena določa, da stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov predhodno krije prevzemna družba (nasprotni udeleženec). Sem spadajo tudi stroški za delo poravnalnega odbora. Citirana določba je hkrati pravilo za odločitev o končnih stroških postopka, razen v primeru izjeme iz drugega stavka prvega odstavka 614. člena ZGD- 1. V primeru te izjeme stroške postopka, tudi stroške za delo poravnalnega odbora, končno krije predlagatelj.
Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje. Poravnalni odbor je poseben (procesni) organ postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, ki ima (primarno) procesni položaj izvedenca, hkrati pa ima tudi nekaj sodnih pristojnosti. Vloga poravnalnega odbora je v tem, da kot organ, ki je sestavljen iz strokovnjakov, v sodnem postopku pripravi mnenje za preizkus menjalnega razmerja, pri čemer z močjo strokovne avtoritete skuša udeležence prepričati, da sprejmejo soglasno rešitev spora. Edine »formalnosti«, ki jih ZGD-1 nalaga pri sprejetju mnenja, so te, ki so določene v petem odstavku 609. člena ZGD-1. Ta določa, da je poravnalni odbor sklepčen, če so navzoči vsi njegovi člani. Poravnalni odbor svoje sklepe sprejema z večino glasov vseh članov; posamezni član se glasovanja ne more vzdržati.
Ko je poravnalni odbor sodišču prve stopnje predložil s strani vseh treh članov poravnalnega odbora podpisano Mnenje, je po prepričanju višjega sodišča naloženo mu nalogo opravil ter hkrati zadostil nujnemu formalnemu pogoju iz petega odstavka 609. člena ZGD-1.
prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - manj verjetna pravica dediča - napotitev dediča na pravdo
Ko gre za spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine (veljavnost oporoke), zapuščinsko sodišče (in ne pritožbeno sodišče) ni pristojno za odločanje, temveč mora na podlagi prve alineje drugega odstavka 210. člena ZD postopek prekiniti in na pravdo napotiti stranko, katere pravica je manj verjetna.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nedovoljen predlog - veriženje - potek preizkusnega obdobja
Za presojo dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je ključna ugotovitev ali sta od poteka preizkusne dobe po predhodni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že minili dve leti ali ne. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer res ni navedlo kolikšna preizkusna doba je bila določena s sklepom EPVD 974/2017 z dne 23. 11. 2017 in kdaj je preizkusna doba sploh začela teči, vendar po mnenju pritožbenega sodišča odsotnost teh podatkov v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka o prekršku.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - načelo enotnega obravnavanja skupnega premoženja - samostojni podjetnik - pogodba o finančnem leasingu - posebno premoženje zakonca - sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa
V primeru, če je eden od zakoncev samostojni podjetnik posameznik (s. p.), velja, da je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje.
ZZK-1 člen 123, 196. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ-UPB1 člen 39, 39/2.
zemljiškoknjižni postopek - listine, ki so podlaga za vpis - vročitev listin - javnost zbirke listin - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave v postopku
V zemljiškoknjižnem postopku sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo listine, ki so podlaga za vpis (123. člen ZZK-1). Ne glede na to, pa ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin, v primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, pa lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (196. členom ZZK-1).
Zavarovanec z izplačilom zavarovalnine ne sme biti obogaten. To načelo je uzakonjeno v drugem odstavku 949. člena OZ, izhaja pa tudi iz splošnih pogojev.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - neprerekane navedbe - nepotreben dokazni predlog
V sporih majhne vrednosti je višje sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni mogla pridobiti v pritožbi zatrjevanih podatkov z iskalnika Google in jih predložiti svojim mesečnim poročilom o opravljenih storitvah za toženo stranko. Na takšno dejansko ugotovitev je višje sodišče vezano in vztrajanje tožene stranke na obveznosti tožeče stranke pomeni uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
OZ člen 33, 33/1, 843. ZPP člen 236a, 236a/6. ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 14/1, 17, 17/1, 17/1-4, 20, 20/1.
pogodba o posredovanju - nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravno stanje nepremičnine
Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja glede na zatrjevano prizadevanje tožeče stranke do sklenitve prodajne pogodbe nikakor ne bi prišlo, saj tožena stranka obremenjene nepremičnine, ko se je naposled (ob pomoči tretjih oseb) seznanila s konkretnim obsegom njene obremenitve, ne bi kupila. Ni pomembno, ali bi se tudi v prvotnem obsegu obremenjena nepremičnina lahko prodala (komurkoli drugemu); bistveno je, da tako obremenjene nepremičnine ne bi kupila tožena stranka. Če pa je do sklenitve prodajne pogodbe sicer prišlo, pa tožeča stranka, kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, k sklenitvi posla v skladu z njej znanimi interesi naročitelja ni pripomogla z nobenim relevantnim ravnanjem, ji ne gre priznati ustreznega prizadevanja za to, da bi bila prodajna pogodba sklenjena po interesih naročitelja.
Vozniško dovoljenje je potrebno razumeti kot pravico do udeležbe v cestnem prometu, ki je s tega vidika enotna, obsega pa upravičenja do udeležbe z različnimi kategorijami motornih vozil. Zato tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja obsega vse kategorije, za katere je voznik imel veljavno vozniško dovoljenje v času storitve prekrška. Dejstvo, da je storilcu bilo 8 kazenskih točk izrečenih za prekršek storjen z AM kategorijo motornih vozil, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - pridobitev premoženjske koristi - nastanek premoženjske škode - krivda - objektivni pogoj kaznivosti
Posledici kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 sta določeni alternativno in sicer kot pridobitev premoženjske koristi ali nastanek premoženjske škode za stranko ali koga drugega. Abstraktni del opisa kaznivega dejanja je sicer obtožencu očital nastanek obeh posledic, vendar kot izhaja iz nadaljnjega opisa, pridobitev premoženjske koristi ni bila konkretizirana. Že to dejstvo je samo po sebi zadostovalo, da je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, pa tudi po uradni dolžnosti iz abstraktnega dela opisa kaznivega dejanja izpustilo očitek o tem, da si je obtoženec s predmetnim kaznivim dejanjem pridobil premoženjsko korist.
Pri obliki kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki kot posledico določa nastanek premoženjske škode za oškodovano družbo, gre za posebni delikt, ki je določen z objektivnim pogojem kaznivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00038155
ZZZDR člen 52. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 49. OZ člen 50.
skupno premoženje - posebno premoženje - darilo - pridobitev lastninske pravice - dokazovanje - simuliran pravni posel - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe
Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je šlo pri transakcijah med toženko in hčerko N. V. za simuliran pravni posel, bo moralo ugotavljati tudi dejstva v zvezi z nastankom skupnega premoženja in deležih na njem, v zvezi s čimer so stranke podale navedbe in predlagale dokaze, ki so bili pretežno tudi izvedeni, vendar jih zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč in izostale vsebinske presoje simuliranosti pravnega posla sodišče prve stopnje v tej smeri še ni ocenjevalo.
Posreden interes za izid postopka oziroma povezanost z eno od strani v sporu je sicer okoliščina, ki lahko pogojuje pristranskost priče in tedaj nezanesljivost dokaza, ni pa to nujno. Tudi izpoved take priče je podvržena prosti oceni.
Stopničasta sprememba nivoja asfaltne oz. betonske pohodne površine (ploščadi) je v urbanem okolju nekaj običajnega in nikakor ne nepričakovanega. Ko človek hodi, mora biti pozoren, kam stopi. Če je mrak, mora biti še posebej pozoren. Vsak mora najprej sam paziti, da ne utrpi škode; tudi to izhaja iz splošnega načela "nikomur ne škoduj" (neminem laedere). Stopnička na ploščadi je povsem običajen riziko, ki kot tak ne terja nobenega posebnega ukrepanja. Nevtralizira se ga lahko že z običajno pazljivostjo, kar dokazuje tudi dejstvo, da do poškodb na mestu, kjer je padla tožnica, ni prihajalo.
izročitev obdolženca - pristojni organ - prevod listin v slovenski jezik
Zato je brez dodatnega razjasnjevanja, ki ga predlaga zagovornik, mogoče z vso zanesljivostjo zaključiti, da je obdolženčevo izročitev zahteval pristojni organ Bosne in Hercegovine in zato ni prav nobene podlage za domnevo o montiranem procesu zoper obdolženca, kar zagovornik v pritožbi navaja zgolj na načelni ravni.
ZPP člen 7, 8, 244, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 164.
krivdna odškodninska odgovornost - nastanek materialne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - nedovoljen poseg v prostor - območje, kjer leži nepremičnina - odlagališče nenevarnih odpadkov - odlagališče odpadkov - gradbeni posegi - nemožnost uporabe - obseg škode - procesne kršitve - možnost preizkusa sodbe - očitek protispisnosti - kršitev razpravnega načela - trditvena in dokazna podlaga - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
Priča J. J. ni bila predlagana za dokazovanje dejstev v zvezi s škodnim dogodkom, ki se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje zgodil 26. 10. 2004. Sodišče prve stopnje v tem delu zato odločitve ne bi smelo opreti na izpovedbo te priče. Ker je ravnalo drugače, je storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo je pritožbeno sodišče odpravilo samo tako, da izpovedbe pri presoji pravilnosti izpodbijane odločitve (to je odločitve glede povračila škode na traktorju in kosilnici) ni upoštevalo.
Ker izven postopka izdelano mnenje, ki mu nasprotna stranka nasprotuje ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, še manj pa dokaz v smislu izvedeniškega mnenja, se upošteva le kot del trditev stranke, ki je mnenje predložila in se nanj sklicuje. Stališče v zvezi s tem je v sodni praksi splošno sprejeto.
Ker je tožnik 26. 10. 2004 ob košnji na svoji parceli, naletel na kamenje, ki je izviralo iz sosednje nepremičnine in mu je na traktorju in kosilnici zato nastala škoda (poškodovani so bili noži rotacijske kosilnice, jermeni in jermenica, zadnja desna luč, vetrobransko steklo in zadnje steklo traktorja), je upravičen do njene povrnitve.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4. ZPP člen 254. SZ-1 člen 190. ZPDS člen 2, 4, 6. ZPN člen 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 6.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbna pravica - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - skupni deli stavbe - pravica uporabe - pravica souporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - javne površine - status javnega dobra - pravnomočna ugotovitvena odločba o razglasitvi grajenega javnega dobra - interventna zakonodaja - izključna raba
Pravica souporabe oziroma skupnolastninski delež sta se na skupnih delih in na funkcionalnem zemljišču že ex lege vselej in neizogibno prenašala skupaj s prenosom pravice na stanovanju in ne glede na to, ali je bilo funkcionalno zemljišče sploh omenjeno v pogodbi ali ne. Zato je zmotno stališče, da naj bi pravica uporabe funkcionalnega zemljišča ne bila predmet prenosa, ker ni bila zapisana v pogodbah o prodaji stanovanja. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi, pridobilo in prenašalo se je le skupaj s stavbo. Prenosi te pravice so se lahko odvijali tudi izvenknjižno.
ZFPPIPP člen 132, 132/2, 216, 216/1, 216/1-1, 221b, 221b/2.
poenostavljena prisilna poravnava - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - obstoj ločitvene pravice - zavarovana terjatev
Zastavna pravica lahko nastane in obstaja samo na premoženju, ki obstaja - v premoženjski sferi dolžnika - ob nastanku zastavne pravice, za zadostitev pogoju, da se ločitvena pravica šteje za pridobljeno do začetka poenostavljene prisilne poravnave, pa mora obstajati tudi tedaj. Pogoj pridobljene ločitvene pravice ni sam sebi namen, temveč je namen v tem, da ima upnik, ki ima terjatev zavarovano, boljši položaj, kot navadni upnik. Če (ker) so bile zarubljene stvari pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave že prodane, že pojmovno ni mogoče šteti, da je upnik tudi ob začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave imel zavarovano terjatev.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 11, 11/1, 12, 12/1, 34, 34/1, 34a, 34a/1, 34a/7. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5.
višina tarife - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Višina tarife je določena v fiksnem znesku in ne od višine terjatve, ki jo izterjuje upnik od dolžnika v izvršilnem postopku, kot to z navedbami o nesorazmernem znesku uveljavlja pritožba. Ne glede na višino terjatve, vrsto oziroma naravo terjatve, ki jo izterjuje upnik v postopku, znaša sodna taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru 125,00 EUR.
pravni interes za ugovor - zavrženje ugovora - ustavitev izvršilnega postopka
Ni bilo poseženo v premoženje dolžnika, saj sta izvrševalca sklepa o izvršbi sporočila, da do realizacije oziroma izvršitve sklepa o izvršbi sploh (še) ni prišlo, prav tako je upnik sporočil, da v postopku izvršbe ni prejel ničesar. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da so bile podane predpostavke za obravnavani izvršilni postopek, zaradi česar ni podan pravni interes za drugačno stroškovno odločitev, ki bi bila dolžniku v korist in s tem ni podan pravni interes za vsebinsko obravnavo ugovora. Dolžnik namreč v ugovoru ne trdi, da je bila terjatev upnika poplačana pred vložitvijo predloga za izvršbo, niti to ne izhaja iz upnikovega predloga za umik predloga za izvršbo.