stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - faza postopka - predhodno kritje stroškov - prevzemna družba - predlagatelj - poravnalni odbor - vloga poravnalnega odbora - organ postopka - mnenje poravnalnega odbora - pravica do nagrade - nagrada za delo - kriteriji za odmero - potrebna večina - sklepčnost - formalni pogoj - zapisnik - pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja
ZGD-1 v prvem odstavku 614. člena določa, da stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov predhodno krije prevzemna družba (nasprotni udeleženec). Sem spadajo tudi stroški za delo poravnalnega odbora. Citirana določba je hkrati pravilo za odločitev o končnih stroških postopka, razen v primeru izjeme iz drugega stavka prvega odstavka 614. člena ZGD- 1. V primeru te izjeme stroške postopka, tudi stroške za delo poravnalnega odbora, končno krije predlagatelj.
Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje. Poravnalni odbor je poseben (procesni) organ postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, ki ima (primarno) procesni položaj izvedenca, hkrati pa ima tudi nekaj sodnih pristojnosti. Vloga poravnalnega odbora je v tem, da kot organ, ki je sestavljen iz strokovnjakov, v sodnem postopku pripravi mnenje za preizkus menjalnega razmerja, pri čemer z močjo strokovne avtoritete skuša udeležence prepričati, da sprejmejo soglasno rešitev spora. Edine »formalnosti«, ki jih ZGD-1 nalaga pri sprejetju mnenja, so te, ki so določene v petem odstavku 609. člena ZGD-1. Ta določa, da je poravnalni odbor sklepčen, če so navzoči vsi njegovi člani. Poravnalni odbor svoje sklepe sprejema z večino glasov vseh članov; posamezni član se glasovanja ne more vzdržati.
Ko je poravnalni odbor sodišču prve stopnje predložil s strani vseh treh članov poravnalnega odbora podpisano Mnenje, je po prepričanju višjega sodišča naloženo mu nalogo opravil ter hkrati zadostil nujnemu formalnemu pogoju iz petega odstavka 609. člena ZGD-1.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ocena subjektivne ogroženosti - podaljšanje veljavnosti ukrepov
Nepravilen je pritožbeni očitek, da bi morala biti navedena ocena ogroženosti podlaga za podaljšanje ukrepov. Zgolj ocena ogroženosti še ne predstavlja podlage za podaljšanje ukrepov. Ocena ogroženosti je namreč dokument, ki se pripravlja za odraslo žrtev in skupaj z njo, na podlagi njenih doživljanj in videnja situacije. Po ZPND je delo CSD usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči pa je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD. Ocena ogroženosti, ki jo poda CSD zato temelji na žrtvinem subjektivnem dojemanju realnosti in njenem občutku ogroženosti in ne gre za povzetek dejanskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi in dejstvi. Ocena ogroženosti zato glede na navedeno ne more predstavljati dokaz za verjetno izkazanost podlage za podaljšanje ukrepov sodišča.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - splošni pogoji pogodbe - finančni leasing - obstoj težko nadomestljive škode
Tako kot sodišče prve stopnje tudi višje sodišče ugotavlja, da se pogodbeno določilo nanaša zgolj na vračunavanje plačil pri več odprtih (še veljavnih, še sklenjenih) pogodbah v situaciji, ko leasingojemalec prostovoljno in v skladu s pogodbo plačuje svoje pogodbene obveznosti do leasingodajalca. Navedene določbe ni mogoče uporabiti v primeru, ko je ena izmed (večih) pogodb odpovedana. Dolžnik zato ni imel podlage za to, da je (kot sam trdi) vsa prejeta plačila leasingojemalca (obroke od 1. - 7. po Pogodbi št. I1047296) knjižil po Pogodbi I047295, ki jo je pred tem že odpovedal in tako ni bila več podana situacija, ko bi imel leasingodajalec z leasingojemalcem sklenjenih več pogodb.
Ker pritožbe dediča ni vložil njegov pooblaščenec odvetnik, temveč jo je vložil dedič sam, ki pa je ni podpisal, je pritožba nepopolna in jo je sodnica poročevalka sodišča druge stopnje zavrgla (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
plačilo polovične globe za prekršek - neprilagojena hitrost - konkretizacija zakonskih znakov - zahteva za sodno varstvo
Zato je po mnenju pritožbenega sodišča plačilo polovične globe pred pravnomočnostjo v smislu drugega stavka prvega odstavka 57. c člena ZP-1 razumeti kot plačilo polovične globe pred iztekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.1 Plačilo polovične globe po vložitvi zahteve za sodno varstvo pa ne pomeni odpovedi že vloženi zahtevi za sodno varstvo, treba šteti, da se je odpovedal pravici do plačila polovične globe in ne zahtevi za sodno varstvo.
Iz zgoraj povzetega opisa dejanskega stanja pa ni razvidno, kakšne razmere naj bi bile v trenutku vožnje na vozišču in katerim konkretnim razmeram oz. okoliščinam bi storilka morala prilagoditi hitrost vožnje, zaradi česar dejanja, kot je opisano v plačilnem nalogu, ni mogoče šteti za prekršek.
kaznivo dejanje grožnje - grdo ravnanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Iz ustaljene sodne prakse, glede kaznivega dejanja grožnje po prvem in drugem odstavku člena 135 KZ-1 izhaja, da tako pri temeljni, kot tudi pri kvalificirani obliki obdolženki očitanih kaznivih dejanj mora sicer že iz izreka izhajati namen storilca po ustrahovanju in vznemirjanju oškodovanca, torej njegov posebni namen, ki je, kot sicer pravilno tudi navaja pritožba, subjektivni znak tega kaznivega dejanja. Vendar pa pritožba spregleda, kar pa izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse, da se obdolženki, kot izhaja tudi iz sodbenega izreka, v obravnavani kazenski zadevi določno očita njen namen po vznemirjanju obeh oškodovancev, kar pa se je nato manifestiralo in objektiviziralo v izvršitveni obliki grdega ravnanja z obema oškodovancema in sicer z E. B. na ta način, da mu je prizadejala površinsko rano podlahti desno in po prsnem košu desno, napram M. B. pa na ta način, da ji je prizadejala udarnino obraza in leve podlahti.
URS člen 21, 26. OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13, 41.
odškodninska odgovornost države - zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - omejitev svobode gibanja - omejitev gibanja - pravična denarna odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnik je imel z vidika zahtev, ki jih je postavilo ESČP, v času prestajanja pripora in zapora dovolj prostora.
Priporniki (zaporniki) pohištvo v sobi uporabljajo, zaradi česar je tudi ta del njihovega osebnega prostora. ESČP v zvezi s pohištvom v sobi res poudarja, da to (dodatno) zmanjšuje osebni prostor v sobi, a vendar ne zahteva, da bi bilo potrebno površino pohištva od za presojo relevantnega prostora (površine) odštevati.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - neprerekane navedbe - nepotreben dokazni predlog
V sporih majhne vrednosti je višje sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni mogla pridobiti v pritožbi zatrjevanih podatkov z iskalnika Google in jih predložiti svojim mesečnim poročilom o opravljenih storitvah za toženo stranko. Na takšno dejansko ugotovitev je višje sodišče vezano in vztrajanje tožene stranke na obveznosti tožeče stranke pomeni uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
gospodarski spor majhne vrednosti - vsebina tožbe - konkretizacija zahtevka - nedoločen zahtevek - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozne navedbe - potrebni pravdni stroški - načelo ekonomičnosti
Tožba, ki ne vsebuje dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek, je nepopolna. Zato bi po ugotovitvi, da tožba tudi po dopolnitvi ne vsebuje niti minimuma dejstev, ki zahtevek nedvoumno individualizirajo, sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči. Ker je o nedoločenem zahtevku meritorno odločilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339.člena ZPP.
pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomeren hrup kot nedovoljena imisija - železniški promet - odškodninska odgovornost države - škoda, ki presega običajne meje - duševne bolečine - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Že sama čezmerna obremenitev s hrupom pomeni nedopustno ravnanje zaradi katerega je država dolžna povrniti škodo osebam, ki zato trpijo psihično neugodje.
ZPP člen 111,111/4, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZPDPD člen 1.
spor majhne vrednosti - pravočasna vloga - iztek roka - praznik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do kontradiktornega postopka
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo navedb in dokazov iz pripravljalne vloge tožeče stranke, vložene dne 27. 12. 2018, ker naj bi bila vložena po izteku 8-dnevnega roka od vročitve vloge tožene stranke (pooblaščenki tožeče stranke vročena 18. 12. 2018). Rok za vložitev vloge se je sicer res iztekel 26. 12. 2018, vendar je ta dan državni praznik, kot izhaja iz določbe 1. člena ZPDPD. Četrti odstavek 111. člena ZPP pa določa, da se v primeru, ko je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V konkretnem primeru to pomeni, da se je rok za vložitev pripravljalne vloge tožeče stranke iztekel 27. 12. 2018 in bi to vlogo sodišče prve stopnje moralo obravnavati, še pred tem pa jo kot pravočasno vročiti toženi stranki v odgovor.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4. ZPP člen 254. SZ-1 člen 190. ZPDS člen 2, 4, 6. ZPN člen 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 6.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbna pravica - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - skupni deli stavbe - pravica uporabe - pravica souporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - javne površine - status javnega dobra - pravnomočna ugotovitvena odločba o razglasitvi grajenega javnega dobra - interventna zakonodaja - izključna raba
Pravica souporabe oziroma skupnolastninski delež sta se na skupnih delih in na funkcionalnem zemljišču že ex lege vselej in neizogibno prenašala skupaj s prenosom pravice na stanovanju in ne glede na to, ali je bilo funkcionalno zemljišče sploh omenjeno v pogodbi ali ne. Zato je zmotno stališče, da naj bi pravica uporabe funkcionalnega zemljišča ne bila predmet prenosa, ker ni bila zapisana v pogodbah o prodaji stanovanja. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi, pridobilo in prenašalo se je le skupaj s stavbo. Prenosi te pravice so se lahko odvijali tudi izvenknjižno.
odmera nagrade in stroškov cenilcu - nepremičninska izvršba - izvršilna dejanja - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Sodelovanje sodnega cenilca v postopku nepremičninske izvršbe je zakonsko predpisano in zato obligatorno. Pritegnitev cenilca v sodni postopek z nalogo cenitve nepremičnine je torej obvezno in ni odvisno od volje oziroma odločitve stranke ali sodišča, kot to zmotno meni pritožba. Ne naroči ga nobena od strank, temveč ga mora v postopek pritegniti sodišče, saj tako zahteva zgoraj citirana zakonska določba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037853
KZ-1 člen 91, 91/1, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 96, 96/2.
zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - objava članka - objava na svetovnem spletu - čas storitve kaznivega dejanja - tek zastaranja kazenskega pregona - neupravičeno zavlačevanje postopka - stroški kazenskega postopka
Kaznivo dejanje je bilo storjeno s samo objavo članka, torej je bilo dokončano v trenutku, ko je bil članek objavljen na spletni strani. Kasnejša možnost vpogleda tega članka na svetovnem spletu na čas storitve kaznivega dejanja ne vpliva, posledično pa tudi ne na tek zastaralnega roka.
Predlog za preložitev naroka zaradi istočasnosti drugega naroka oziroma zaradi bolezni ni mogoče obravnavati kot dejanj, s katerimi stranka namerno zavlačuje postopek. Posledično v takih situacijah tudi ni mogoče šteti, da je do zastaranja prišlo zaradi (namernega) zavlačevanja stranke postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00038155
ZZZDR člen 52. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 49. OZ člen 50.
skupno premoženje - posebno premoženje - darilo - pridobitev lastninske pravice - dokazovanje - simuliran pravni posel - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe
Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je šlo pri transakcijah med toženko in hčerko N. V. za simuliran pravni posel, bo moralo ugotavljati tudi dejstva v zvezi z nastankom skupnega premoženja in deležih na njem, v zvezi s čimer so stranke podale navedbe in predlagale dokaze, ki so bili pretežno tudi izvedeni, vendar jih zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč in izostale vsebinske presoje simuliranosti pravnega posla sodišče prve stopnje v tej smeri še ni ocenjevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00037680
ZPP člen 7, 180, 180/1, 212. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2.
sklepčnost tožbe - ničnost pogodbe - razveljavitev pogodbe - izbrisna tožba - upravičeni razlogi za preložitev naroka - udeležba na naroku - trditveno in dokazno breme stranke - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - procesna predpostavka za dopustnost tožbe - pravni interes - nujno sosporništvo - spor o veljavnosti pogodbe - pasivna legitimacija
Sodišče lahko narok prekliče ali preloži zgolj iz upravičenih razlogov in če je to potrebno za izvedbo dokazov na naslednjem naroku, to pa so lahko načeloma le razlogi, ki sicer utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje. Obisk hčere iz tujine ne predstavlja utemeljenega razloga za preklic oziroma preložitev naroka.
V pravdnem postopku velja načelo o povezanosti trditev z dokazno ponudbo oz. načelo o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP), ki stranki nalaga, da najprej poda trditve (navedbe) o pravno relevantnih dejstvih in šele, če so podane ustrezne trditve, se njihova resničnost (če so te trditve sporne) preizkuša z izvedbo dokazov. Izvajanje dokazov (npr. zaslišanje strank ali prič) ne more nadomestiti manjkajočih trditev, saj mora nasprotna stranka imeti možnost, da se o pravno pomembnih trditvah nasprotnika izjavi (po domače, »se brani«) in če tožnik ustreznih trditev sploh ne oblikuje, se toženci niti ne morejo uspešno braniti (ker se ne morejo in nimajo pred čim). Če je zahtevek nesklepčen, je tudi vsakršno izvajanje dokazov nepotrebno, saj ni ničesar (pravno relevantnega), kar bi bilo možno in potrebno dokazovati.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato morajo biti navedbe v njej konkretne in zgolj sklicevanje na že podane navedbe v vlogah iz postopka na prvi stopnji ne zadošča za utemeljenost pritožbe.
Pravni interes kot ena od procesnih predpostavk za dopustnost tožbe, je ožji in drugačen od laično pojmovanega »interesa« (ekonomske ali druge koristnosti); pravni interes je podan, če bi ugoditev zahtevku pomenila za tožnika določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Tega pa z zahtevki, da naj si tretje osebe vrnejo določene zneske, tožnik ne more doseči, saj to ne bi v ničemer vplivalo na njegov pravni položaj.
Spor o (ne)veljavnosti pogodbe je dopustno rešiti le za vse pogodbene stranke na enak način; logično, življenjsko nevzdržno in zato pravno nedopustno bi bilo, če bi se tak spor razrešil različno za različne stranke pogodbe, zato je nujno, da v tovrstnih sporih kot pravdna stranka nastopajo vse pogodbene stranke. Če s tožbo niso zajete vse pogodbene stranke, ni tožena prava oseba in zato je tak zahtevek a priori neutemeljen.
Ker ni bil izpolnjen eden od pogojev iz določbe 243. člena ZZK-1 (neveljavnost izpodbijane vknjižbe iz materialnopravnega razloga, ker je bilo zemljiškoknjižno dovolilo neveljavno ob njegovi izstavitvi zaradi ničnosti zavezovalnega pravnega posla), obstoja drugega pogoja (kršitve tožnikove stvarne ali obligacijske pravice z izpodbijano vknjižbo) ni potrebno ugotavljati.
URS člen 14, 125. ZGJS člen 59, 59/2. ZVO-1 člen 2. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 23, 23/5, 23/7. Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (2017) člen 9, 9/3, 9/6.
presoja zakonitosti podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - gospodarska javna služba - zbiranje komunalnih odpadkov - določitev cene - zabojnik - spor majhne vrednosti
Noben od zakonov in podzakonskih aktov ne določa, na kakšen način posamezna občina določi velikost zabojnika za mešane komunalne odpadke, niti ne konkretne metode, kako se stroški izvajanja javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zaračunajo uporabnikom. Odlok torej ni v neskladju z zakoni in podzakonskimi akti, na katere se sklicuje toženec.
ZFPPIPP člen 132, 132/2, 216, 216/1, 216/1-1, 221b, 221b/2.
poenostavljena prisilna poravnava - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - obstoj ločitvene pravice - zavarovana terjatev
Zastavna pravica lahko nastane in obstaja samo na premoženju, ki obstaja - v premoženjski sferi dolžnika - ob nastanku zastavne pravice, za zadostitev pogoju, da se ločitvena pravica šteje za pridobljeno do začetka poenostavljene prisilne poravnave, pa mora obstajati tudi tedaj. Pogoj pridobljene ločitvene pravice ni sam sebi namen, temveč je namen v tem, da ima upnik, ki ima terjatev zavarovano, boljši položaj, kot navadni upnik. Če (ker) so bile zarubljene stvari pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave že prodane, že pojmovno ni mogoče šteti, da je upnik tudi ob začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave imel zavarovano terjatev.
pravni interes za ugovor - zavrženje ugovora - ustavitev izvršilnega postopka
Ni bilo poseženo v premoženje dolžnika, saj sta izvrševalca sklepa o izvršbi sporočila, da do realizacije oziroma izvršitve sklepa o izvršbi sploh (še) ni prišlo, prav tako je upnik sporočil, da v postopku izvršbe ni prejel ničesar. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da so bile podane predpostavke za obravnavani izvršilni postopek, zaradi česar ni podan pravni interes za drugačno stroškovno odločitev, ki bi bila dolžniku v korist in s tem ni podan pravni interes za vsebinsko obravnavo ugovora. Dolžnik namreč v ugovoru ne trdi, da je bila terjatev upnika poplačana pred vložitvijo predloga za izvršbo, niti to ne izhaja iz upnikovega predloga za umik predloga za izvršbo.
stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju - izvršilni stroški - utemeljitev potrebnosti stroškov - upravičenost do povračila stroškov
V presežku je prvostopenjsko sodišče stroškovni zahtevek pravilno zavrnilo. Po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ je dolžnik dolžan upniku res razen potrebnih stroškov za izvršbo povrniti tudi stroške poizvedb o dolžnikovem premoženju. Vendar upnik v predlogu za izvršbo ni z ničemer konkretiziral, za kakšne poizvedbe gre in z njimi povezana opravila ter stroške, še manj utemeljil njihovo potrebnost. Razlogovati je prav tako potrebno, da v kolikor gre za storitev pridobitve dolžnikovih podatkov potrebnih za sestavo predloga za izvršbo, na kar nakazuje stroškovni zahtevek upnika, ko v predlogu za izvršbo priglaša 50 točk za poizvedbo, ta ne predstavlja posebnega opravila. Plačilo za to opravilo je že zajeto v plačilu za sestavo predloga za izvršbo. Upravičenost do povrnitve stroškov za poizvedbo bi bila v konkretnem primeru izkazana zgolj z dokazilom o nastanku stroškov za določeno opravljeno poizvedbo.