ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-3. ZPP člen 233, 233/5.
začetek postopka osebnega stečaja - dopolnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja
Višje sodišče ugotavlja, da dolžničin zapis glede izplačevalca njenega rednega mesečnega prejemka („borza“) ne predstavlja (povsem) ustrezne dopolnitve predloga, vendar pa ocenjuje, da iz dolžničinih zapisov v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, njegove dopolnitve in iz pritožbe očitno in nedvoumno izhaja, kdo je izplačevalec mesečnih dohodkov. Dolžnica je namreč „izplačevalca rednih mesečnih dohodkov“ kljub vsemu dovolj natančno opisala in je tako višjemu sodišču (gotovo pa je tudi sodišču prve stopnje) popolnoma jasno, da je z „borzo“ in naslovom „Gregorčičeva ulica“ dolžnica mislila na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (Območna služba Maribor, Gregorčičeva ulica 37).
Res je, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da peti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da mora v primeru, če predlagatelj v postavljenem roku ne dopolni predloga za začetek stečajnega postopka, sodišče predlog zavreči. Vendar višje sodišče ocenjuje, da je dolžničin predlog (oziroma njegova poprava) kljub pomanjkljivosti takšna, da je predlog kljub temu mogoče obravnavati, saj omogoča sodišču prve stopnje, da bo lahko presodilo, ali je dolžnica insolventna, prav tako pa tudi upravitelju omogoča, da preveri stanje dolžničinega premoženja. Res je, kot navaja sodišče prve stopnje, da zakon zahteva natančno poimenovanje organizacije ali ustanove, od katere dolžnica prejema prejemke, vendar pa to ne pomeni, da v primeru, ko kljub drugačnemu poimenovanju ni dvoma, katerega izplačevalca je dolžnica imela v mislih, tega ni mogoče upoštevati. V primeru dvoma (česar si v tem primeru sicer ni mogoče predstavljati), bi imelo sodišče prve stopnje še vedno možnost, da nejasnost razčistiti z dolžnico (tako kot je to storilo v primeru pritožbe, ki jo je dolžnica poimenovala Ugovor na dopis). Zato po oceni višjega sodišča opisana pomanjkljivost predloga ni takšna, da bi bilo zaradi nje potrebno predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč pri kaznivem dejanju - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - pravica do obrambe - naklep - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba
Uvodni zapis v opisu dejanja, da je obdolženi v nekaterih primerih pomagal s sklepanjem zavarovalnih pogodb, v nadaljevanju ni ustrezno in določno konkretiziran. Ni namreč zadosten očitek, da je obdolženi pomagal v nekaterih od naštetih primerov, ampak bi moralo biti jasno razvidno, kateri so ti primeri.
V opisu dejanja je izostal očitek naklepne pomoči. Opis obravnavanega dejanja obdolžencu očita zgolj, da je pomagal B. B., ki si je protipravno prilastila denar, ne pa tudi, da ji je pomagal naklepoma.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1, 112/9. URS člen 156.
razrešitev upravitelja - začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - odločba ministra za pravosodje - presoja ustavnosti - pristojnost stečajnega sodišča
Pogojev po drugem odstavku 112. člena ZFPPIPP ne presoja stečajno sodišče, ampak minister za pravosodje. Po oceni višjega sodišča ne more biti neustavna ureditev, ki le določa (kot to določa deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP), da se v takih primerih, ko torej oseba po oceni zakonodajalca in posledično ministra za pravosodje ni več primerna za upravitelja v novih postopkih, upravitelja razreši tudi v vseh postopkih, v katerih je bila ta oseba že imenovana za upravitelja; taka ureditev je lahko le odraz enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.
Pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi proti prvostopenjskemu sklepu ne more ugoditi pritožnikovemu predlogu, naj pri Ustavnem sodišču RS sproži postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP. To namreč ni določilo, ki ga mora uporabiti sodišče pri odločanju. Ne more pa v tem postopku presojati pravilnosti izdane Odločbe, saj jo je izdal pristojni organ, redno sodišče pa ni tisto, ki lahko preizkuša pravilnost Odločbe, vsaj ne v tem postopku.
Vozniško dovoljenje je potrebno razumeti kot pravico do udeležbe v cestnem prometu, ki je s tega vidika enotna, obsega pa upravičenja do udeležbe z različnimi kategorijami motornih vozil. Zato tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja obsega vse kategorije, za katere je voznik imel veljavno vozniško dovoljenje v času storitve prekrška. Dejstvo, da je storilcu bilo 8 kazenskih točk izrečenih za prekršek storjen z AM kategorijo motornih vozil, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - pridobitev premoženjske koristi - nastanek premoženjske škode - krivda - objektivni pogoj kaznivosti
Posledici kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 sta določeni alternativno in sicer kot pridobitev premoženjske koristi ali nastanek premoženjske škode za stranko ali koga drugega. Abstraktni del opisa kaznivega dejanja je sicer obtožencu očital nastanek obeh posledic, vendar kot izhaja iz nadaljnjega opisa, pridobitev premoženjske koristi ni bila konkretizirana. Že to dejstvo je samo po sebi zadostovalo, da je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, pa tudi po uradni dolžnosti iz abstraktnega dela opisa kaznivega dejanja izpustilo očitek o tem, da si je obtoženec s predmetnim kaznivim dejanjem pridobil premoženjsko korist.
Pri obliki kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki kot posledico določa nastanek premoženjske škode za oškodovano družbo, gre za posebni delikt, ki je določen z objektivnim pogojem kaznivosti.
ZPP člen 17, 17/3, 17/3-2, 17/3-3, 52, 52/2, 52/2-3, 121, 121/1, 232, 232/1, 232/1-1. ZPP člen 82, 339, 339/1.
postopek osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - nepopoln predlog - dopolnitev predloga - identifikacijski podatki dolžnika - kogentna zakonska določba - razlaga zakonskih določb - namen zakonske določbe - identifikacija dolžnika - premoženje, ki spada v stečajno maso - krajevna pristojnost stečajnega sodišča - neznano bivališče - začasni zastopnik - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v nov postopek
Podatki za identifikacijo dolžnika (tretji odstavek 17. člena ZFPPIPP) so namenjeni jasni določitvi osebe dolžnika, tako zaradi razlikovanja do drugih oseb kot tudi zaradi lažjega ugotavljanja, kaj vse spada v stečajno maso.
Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč sodišče izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (prvi odstavek 202. č člena ZP-1), načelo kontradiktornosti v predmetnem postopku pa se zagotavlja šele v pritožbeni fazi, ko ima storilec možnost izpodbijati ugotovitve sodišča glede pravnomočnosti posameznih plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških ter številu izrečenih kazenskih točk. Javna obravnava pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena, kar je glede na naravo postopka razumljivo in po mnenju pritožbenega sodišča taka ureditev ni ustavno sporna.
Med dediči predmetnega zapuščinskega postopka so bila sporna dejstva o pristnosti in veljavnosti oporoke. Kadar gre za takšno situacijo, je zapuščinsko sodišče dolžno (zapuščinski) postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo (glej 210. člen ZD), saj samo o tem (torej o veljavnosti oporoke) ne more odločiti.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ocena subjektivne ogroženosti - podaljšanje veljavnosti ukrepov
Nepravilen je pritožbeni očitek, da bi morala biti navedena ocena ogroženosti podlaga za podaljšanje ukrepov. Zgolj ocena ogroženosti še ne predstavlja podlage za podaljšanje ukrepov. Ocena ogroženosti je namreč dokument, ki se pripravlja za odraslo žrtev in skupaj z njo, na podlagi njenih doživljanj in videnja situacije. Po ZPND je delo CSD usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči pa je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD. Ocena ogroženosti, ki jo poda CSD zato temelji na žrtvinem subjektivnem dojemanju realnosti in njenem občutku ogroženosti in ne gre za povzetek dejanskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi in dejstvi. Ocena ogroženosti zato glede na navedeno ne more predstavljati dokaz za verjetno izkazanost podlage za podaljšanje ukrepov sodišča.
zavrnitev dokaznega predloga - postavitev izvedenca - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Zagovornica utemeljeno izpostavlja, da je v vlogi 17. 12. 2019 predlagala angažiranje izvedenca medicinske stroke, sodišče pa o tem dokaznem predlogu sploh ni odločalo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč res ne izhaja, da bi sodišče sploh omenilo tak dokazni predlog, kateremu očitno ni sledilo, ni pa obrazložilo zakaj takšnega dokaznega predloga ni upoštevalo.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - neprerekane navedbe - nepotreben dokazni predlog
V sporih majhne vrednosti je višje sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni mogla pridobiti v pritožbi zatrjevanih podatkov z iskalnika Google in jih predložiti svojim mesečnim poročilom o opravljenih storitvah za toženo stranko. Na takšno dejansko ugotovitev je višje sodišče vezano in vztrajanje tožene stranke na obveznosti tožeče stranke pomeni uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00038739
ZZZDR člen 51, 58, 58/2, 60, 62, 62/1. OZ člen 40, 40/2. URS člen 33, 67, 67/1.
zapuščinski postopek - zahtevek za razveljavitev - ugotovitev ničnosti - veljavnost oporoke - notarska oporoka - lastnoročna oporoka - sporazum o delitvi skupnega premoženja - oporočna sposobnost zapustnika - poslovna sposobnost - pravni posli med zakoncema - razdelitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - nedopustna podlaga - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - razpolaganje z lastninsko pravico - prikrajšanje nujnega dednega deleža - neodplačno razpolaganje - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - vrnitev daril
V obravnavanem primeru ni šlo za neodplačno razpolaganje zapustnika, zaradi katerega bi bil prikrajšan nujni dedni delež tožnikov. Sklenjeni sporazum med zakoncema o višini deležev in obsegu skupnega premoženja namreč ne pomeni neodplačnega razpolaganja zapustnika s svojim premoženjem, pač pa enovito delitev skupnega premoženja kot celote ter celostno ureditev razmerij med zakoncema glede na različne oblike njunih prispevkov k skupnemu premoženju. Takšna pogodba med zakoncema ni v nasprotju z moralnimi načeli.
ZFPPIPP člen 132, 132/2, 216, 216/1, 216/1-1, 221b, 221b/2.
poenostavljena prisilna poravnava - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - obstoj ločitvene pravice - zavarovana terjatev
Zastavna pravica lahko nastane in obstaja samo na premoženju, ki obstaja - v premoženjski sferi dolžnika - ob nastanku zastavne pravice, za zadostitev pogoju, da se ločitvena pravica šteje za pridobljeno do začetka poenostavljene prisilne poravnave, pa mora obstajati tudi tedaj. Pogoj pridobljene ločitvene pravice ni sam sebi namen, temveč je namen v tem, da ima upnik, ki ima terjatev zavarovano, boljši položaj, kot navadni upnik. Če (ker) so bile zarubljene stvari pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave že prodane, že pojmovno ni mogoče šteti, da je upnik tudi ob začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave imel zavarovano terjatev.
Posreden interes za izid postopka oziroma povezanost z eno od strani v sporu je sicer okoliščina, ki lahko pogojuje pristranskost priče in tedaj nezanesljivost dokaza, ni pa to nujno. Tudi izpoved take priče je podvržena prosti oceni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037853
KZ-1 člen 91, 91/1, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 96, 96/2.
zastaranje - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - objava članka - objava na svetovnem spletu - čas storitve kaznivega dejanja - tek zastaranja kazenskega pregona - neupravičeno zavlačevanje postopka - stroški kazenskega postopka
Kaznivo dejanje je bilo storjeno s samo objavo članka, torej je bilo dokončano v trenutku, ko je bil članek objavljen na spletni strani. Kasnejša možnost vpogleda tega članka na svetovnem spletu na čas storitve kaznivega dejanja ne vpliva, posledično pa tudi ne na tek zastaralnega roka.
Predlog za preložitev naroka zaradi istočasnosti drugega naroka oziroma zaradi bolezni ni mogoče obravnavati kot dejanj, s katerimi stranka namerno zavlačuje postopek. Posledično v takih situacijah tudi ni mogoče šteti, da je do zastaranja prišlo zaradi (namernega) zavlačevanja stranke postopka.
stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju - izvršilni stroški - utemeljitev potrebnosti stroškov - upravičenost do povračila stroškov
V presežku je prvostopenjsko sodišče stroškovni zahtevek pravilno zavrnilo. Po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ je dolžnik dolžan upniku res razen potrebnih stroškov za izvršbo povrniti tudi stroške poizvedb o dolžnikovem premoženju. Vendar upnik v predlogu za izvršbo ni z ničemer konkretiziral, za kakšne poizvedbe gre in z njimi povezana opravila ter stroške, še manj utemeljil njihovo potrebnost. Razlogovati je prav tako potrebno, da v kolikor gre za storitev pridobitve dolžnikovih podatkov potrebnih za sestavo predloga za izvršbo, na kar nakazuje stroškovni zahtevek upnika, ko v predlogu za izvršbo priglaša 50 točk za poizvedbo, ta ne predstavlja posebnega opravila. Plačilo za to opravilo je že zajeto v plačilu za sestavo predloga za izvršbo. Upravičenost do povrnitve stroškov za poizvedbo bi bila v konkretnem primeru izkazana zgolj z dokazilom o nastanku stroškov za določeno opravljeno poizvedbo.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4. ZPP člen 254. SZ-1 člen 190. ZPDS člen 2, 4, 6. ZPN člen 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 6.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbna pravica - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - skupni deli stavbe - pravica uporabe - pravica souporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - javne površine - status javnega dobra - pravnomočna ugotovitvena odločba o razglasitvi grajenega javnega dobra - interventna zakonodaja - izključna raba
Pravica souporabe oziroma skupnolastninski delež sta se na skupnih delih in na funkcionalnem zemljišču že ex lege vselej in neizogibno prenašala skupaj s prenosom pravice na stanovanju in ne glede na to, ali je bilo funkcionalno zemljišče sploh omenjeno v pogodbi ali ne. Zato je zmotno stališče, da naj bi pravica uporabe funkcionalnega zemljišča ne bila predmet prenosa, ker ni bila zapisana v pogodbah o prodaji stanovanja. Funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi, pridobilo in prenašalo se je le skupaj s stavbo. Prenosi te pravice so se lahko odvijali tudi izvenknjižno.
pravni interes za ugovor - zavrženje ugovora - ustavitev izvršilnega postopka
Ni bilo poseženo v premoženje dolžnika, saj sta izvrševalca sklepa o izvršbi sporočila, da do realizacije oziroma izvršitve sklepa o izvršbi sploh (še) ni prišlo, prav tako je upnik sporočil, da v postopku izvršbe ni prejel ničesar. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da so bile podane predpostavke za obravnavani izvršilni postopek, zaradi česar ni podan pravni interes za drugačno stroškovno odločitev, ki bi bila dolžniku v korist in s tem ni podan pravni interes za vsebinsko obravnavo ugovora. Dolžnik namreč v ugovoru ne trdi, da je bila terjatev upnika poplačana pred vložitvijo predloga za izvršbo, niti to ne izhaja iz upnikovega predloga za umik predloga za izvršbo.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 11, 11/1, 12, 12/1, 34, 34/1, 34a, 34a/1, 34a/7. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5.
višina tarife - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Višina tarife je določena v fiksnem znesku in ne od višine terjatve, ki jo izterjuje upnik od dolžnika v izvršilnem postopku, kot to z navedbami o nesorazmernem znesku uveljavlja pritožba. Ne glede na višino terjatve, vrsto oziroma naravo terjatve, ki jo izterjuje upnik v postopku, znaša sodna taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru 125,00 EUR.
OZ člen 131, 179. ZSV člen 21, 22, 24, 25, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske škode - izguba prihodka - socialni transferji - denarna socialna pomoč - trajna nezmožnost za delo - poglavitni vir preživljanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev zahtevka - nesklepčnost zahtevka - začasna nezmožnost za opravljanje dela - sredstva za preživljanje - iskanje zaposlitve - denarni dodatek - povrnitev nepremoženjske škode - zadostna trditvena podlaga - zadostnost trditvene podlage - izostanek odločitve o dokaznih predlogih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji - začasna omejitev gibanja čas trajanja - neurejen pravni status - intenzivnost bolečin - duševne bolečine - razveljavitev odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi - vsebinsko obravnavanje tožbe
Tožnica je zahtevek za povrnitev premoženjske škode, ki naj bi ji nastala zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v obdobju od 26. 2. 1992 do 18. 12. 2013, temeljila na trditvah o izgubi prihodkov v obliki zajamčene plače in socialnih transferjev (socialne pomoči in otroških dodatkov). Po presoji sodišča prve stopnje njen tožbeni zahtevek v tem delu ni utemeljen, ker ni podane vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem, t. j. dejstvom izbrisa, in nastalo škodo in tudi ne same škode.
Za zavrnitev tožbenega zahtevka iz naslova povrnitve premoženjske škode v obliki povračila socialne pomoči zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne zadošča ugotovitev, da tožnica ni dokazala, ali in kakšne socialne transferje je prejemala pred izbrisom, ali je za dodelitev kakšnega izmed njih kadarkoli sploh zaprosila ter, ali je in kakšne prihodke je imela v času izbrisa. Pri presoji, ali je tožnica zaradi toženkinega protipravnega ravnanja upravičena do povračila izgubljene denarne socialne pomoči, je treba izhajati iz določb v spornem obdobju veljavnega ZSV in dejstva, da zgolj okoliščina posameznikove brezposelnosti ne pomeni avtomatično, da je gotovo upravičen do državne denarne pomoči. Pri tem je treba upoštevati, da so si povprečni odrasli in zdravi ljudje ne samo sposobni, ampak tudi dolžni najprej sami po svojih najboljših močeh zagotoviti sredstva za lastno življenje. Zgolj v izjemnih okoliščinah in praviloma v določenem krajšem časovnem obdobju, lahko pride do okoliščin, ko si posameznik brez lastne krivde ne more sam zagotoviti najnujnejših sredstev za lastno preživetje, v katerih je na podlagi ZSV pod določenimi pogoji (ki jih je kot izjemo razlagati ozko) upravičen do denarne pomoči ali denarnega dodatka. Trditveno in dokazno breme, da bi bila v spornem obdobju upravičena do socialne pomoči, je bilo na tožnici, vendar tega po presoji pritožbenega sodišča ni zmogla.
Do denarne pomoči kot edinega vira preživetja so bile v spornem obdobju upravičene osebe, ki so bile trajno nezmožne za delo, in osebe, starejše od 60 let, če so bile brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov, brez premoženja ter niso imele nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati, ter so živele doma (21. člen ZSV). Trajno nezmožnost za delo je dokazovala oseba, mlajša od 60 let, z izvedenskim mnenjem pristojne komisije v skladu s posebnim zakonom (22. člen ZSV). Denarna pomoč, kot edini vir preživljanja, je znašala 60% zajamčene plače in se je izplačevala, dokler so trajale okoliščine, ki so bile podlaga za odločitev (24. člen ZSV). Tožnica v trditveni podlagi ni zatrjevala, da bi bila v spornem obdobju trajno nezmožna za delo in da bi delanezmožnost lahko izkazovala z izvedenskim mnenjem pristojne komisije ali da bi v tem obdobju že izpolnila starostni pogoj nad 60 let.
ZSV je predvideval tudi možnost pridobitve socialnega transferja v obliki denarnega dodatka, do katerega je bila upravičena oseba, ki si začasno ni mogla zagotoviti sredstev za preživetje iz razlogov, na katere ni mogla vplivati (25. člen ZSV) in se je dodelil za določen čas, največ za obdobje šestih mesecev, ponovno pa le, če se okoliščine, ki so bile podlaga za dodelitev in določitev višine denarnega dodatka, niso spremenile (35. člen ZSV). Tožnica je v tem pogledu v trditveni podlagi navedla zgolj, da je izbris predstavljal oviro za pridobitev nove zaposlitve. Dejstvo, da je bil posameznik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, pa samo po sebi še ne pomeni, da je bil izključen iz trga dela in se ni mogel zaposliti (v konkretnem primeru z vidika presoje nekrivdne zmožnosti pridobiti sredstva za preživetje), zato izgubljenih prihodkov v kakršnikoli obliki ni mogoče obravnavati kot avtomatske in nujne posledice.
Vrhovno sodišče je pri obravnavi podobnih primerov iz naslova nepremoženjske škode zaradi izbrisa že zavzelo stališče, da tovrstni primeri zaradi relativno neobičajne narave nematerialne škode in neločljive povezanosti posameznih pojavnih oblik škode, katere morebitno razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik v veliki meri otežuje podobnost, medsebojna prepletenost in pogojenost negativnih posledic, utemeljujejo enotno odmero odškodnine. Po ustaljeni sodni praksi sta pri (sodnem) določanju višine odškodnine iz naslova nezakonitega izbrisa odločilna čas, v katerem posameznik ni imel urejenega statusa in tudi posebna, izredna intenzivnost duševnih bolečin, ki jo izkazujejo druge okoliščine (npr. morebitna nezaposlenost, ponižujoča ravnanja predstavnikov oblasti, strah, izgon iz države, ločenost od družine, posledičen propad zakona, družinskih vezi, težje zdravstvene posledice in podobno).
Tožnica je podala zadostne in ustrezne trditve in dokaze za vsebinsko presojo zahtevka iz naslov povrnitve nepremoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.