pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomeren hrup kot nedovoljena imisija - železniški promet - odškodninska odgovornost države - škoda, ki presega običajne meje - duševne bolečine - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Že sama čezmerna obremenitev s hrupom pomeni nedopustno ravnanje zaradi katerega je država dolžna povrniti škodo osebam, ki zato trpijo psihično neugodje.
OZ člen 33, 33/1, 843. ZPP člen 236a, 236a/6. ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 14/1, 17, 17/1, 17/1-4, 20, 20/1.
pogodba o posredovanju - nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravno stanje nepremičnine
Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja glede na zatrjevano prizadevanje tožeče stranke do sklenitve prodajne pogodbe nikakor ne bi prišlo, saj tožena stranka obremenjene nepremičnine, ko se je naposled (ob pomoči tretjih oseb) seznanila s konkretnim obsegom njene obremenitve, ne bi kupila. Ni pomembno, ali bi se tudi v prvotnem obsegu obremenjena nepremičnina lahko prodala (komurkoli drugemu); bistveno je, da tako obremenjene nepremičnine ne bi kupila tožena stranka. Če pa je do sklenitve prodajne pogodbe sicer prišlo, pa tožeča stranka, kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, k sklenitvi posla v skladu z njej znanimi interesi naročitelja ni pripomogla z nobenim relevantnim ravnanjem, ji ne gre priznati ustreznega prizadevanja za to, da bi bila prodajna pogodba sklenjena po interesih naročitelja.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nedovoljen predlog - veriženje - potek preizkusnega obdobja
Za presojo dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je ključna ugotovitev ali sta od poteka preizkusne dobe po predhodni odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že minili dve leti ali ne. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer res ni navedlo kolikšna preizkusna doba je bila določena s sklepom EPVD 974/2017 z dne 23. 11. 2017 in kdaj je preizkusna doba sploh začela teči, vendar po mnenju pritožbenega sodišča odsotnost teh podatkov v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka o prekršku.
Za obstoj prekrška po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1 potrebno ugotoviti ne samo, da se kršitelj nedostojno vede na javnem kraju oz. se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena ZJRM-1, temveč mora pri drugem nastati posledica takšnega kršiteljevega ravnanja, da je torej treba ugotoviti tudi, da je kršitelj pri drugem vzbudil vznemirjanje ali razburjanje ali se počutil ogroženega ali da je tako ravnanje škodovalo njegovemu ugledu.
prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - manj verjetna pravica dediča - napotitev dediča na pravdo
Ko gre za spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine (veljavnost oporoke), zapuščinsko sodišče (in ne pritožbeno sodišče) ni pristojno za odločanje, temveč mora na podlagi prve alineje drugega odstavka 210. člena ZD postopek prekiniti in na pravdo napotiti stranko, katere pravica je manj verjetna.
stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - faza postopka - predhodno kritje stroškov - prevzemna družba - predlagatelj - poravnalni odbor - vloga poravnalnega odbora - organ postopka - mnenje poravnalnega odbora - pravica do nagrade - nagrada za delo - kriteriji za odmero - potrebna večina - sklepčnost - formalni pogoj - zapisnik - pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja
ZGD-1 v prvem odstavku 614. člena določa, da stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov predhodno krije prevzemna družba (nasprotni udeleženec). Sem spadajo tudi stroški za delo poravnalnega odbora. Citirana določba je hkrati pravilo za odločitev o končnih stroških postopka, razen v primeru izjeme iz drugega stavka prvega odstavka 614. člena ZGD- 1. V primeru te izjeme stroške postopka, tudi stroške za delo poravnalnega odbora, končno krije predlagatelj.
Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje. Poravnalni odbor je poseben (procesni) organ postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, ki ima (primarno) procesni položaj izvedenca, hkrati pa ima tudi nekaj sodnih pristojnosti. Vloga poravnalnega odbora je v tem, da kot organ, ki je sestavljen iz strokovnjakov, v sodnem postopku pripravi mnenje za preizkus menjalnega razmerja, pri čemer z močjo strokovne avtoritete skuša udeležence prepričati, da sprejmejo soglasno rešitev spora. Edine »formalnosti«, ki jih ZGD-1 nalaga pri sprejetju mnenja, so te, ki so določene v petem odstavku 609. člena ZGD-1. Ta določa, da je poravnalni odbor sklepčen, če so navzoči vsi njegovi člani. Poravnalni odbor svoje sklepe sprejema z večino glasov vseh članov; posamezni član se glasovanja ne more vzdržati.
Ko je poravnalni odbor sodišču prve stopnje predložil s strani vseh treh članov poravnalnega odbora podpisano Mnenje, je po prepričanju višjega sodišča naloženo mu nalogo opravil ter hkrati zadostil nujnemu formalnemu pogoju iz petega odstavka 609. člena ZGD-1.
URS člen 21, 26. OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13, 41.
odškodninska odgovornost države - zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - omejitev svobode gibanja - omejitev gibanja - pravična denarna odškodnina - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnik je imel z vidika zahtev, ki jih je postavilo ESČP, v času prestajanja pripora in zapora dovolj prostora.
Priporniki (zaporniki) pohištvo v sobi uporabljajo, zaradi česar je tudi ta del njihovega osebnega prostora. ESČP v zvezi s pohištvom v sobi res poudarja, da to (dodatno) zmanjšuje osebni prostor v sobi, a vendar ne zahteva, da bi bilo potrebno površino pohištva od za presojo relevantnega prostora (površine) odštevati.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno pomembna dejstva - dejansko stanje prekrška
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da prekrška ni storil on, temveč njegova partnerka.
Določba drugega odstavka 202. e člena ZP-1 popolnoma jasna in razumljiva ter ne potrebuje nikakršne razlage oz. tolmačenja. Posledica storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe je namreč popolnoma jasno in konkretno določena, zakonodajalec pa sodišču ne omogoča nobene možnosti tehtanja ali je preklic potreben ali ne. Preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni sankcija, temveč odločitev v zvezi z izvrševanjem prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, do katere pride, ko storilec ne izpolnjuje vseh obveznosti in pogojev po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-3. ZPP člen 233, 233/5.
začetek postopka osebnega stečaja - dopolnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja
Višje sodišče ugotavlja, da dolžničin zapis glede izplačevalca njenega rednega mesečnega prejemka („borza“) ne predstavlja (povsem) ustrezne dopolnitve predloga, vendar pa ocenjuje, da iz dolžničinih zapisov v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, njegove dopolnitve in iz pritožbe očitno in nedvoumno izhaja, kdo je izplačevalec mesečnih dohodkov. Dolžnica je namreč „izplačevalca rednih mesečnih dohodkov“ kljub vsemu dovolj natančno opisala in je tako višjemu sodišču (gotovo pa je tudi sodišču prve stopnje) popolnoma jasno, da je z „borzo“ in naslovom „Gregorčičeva ulica“ dolžnica mislila na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (Območna služba Maribor, Gregorčičeva ulica 37).
Res je, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da peti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da mora v primeru, če predlagatelj v postavljenem roku ne dopolni predloga za začetek stečajnega postopka, sodišče predlog zavreči. Vendar višje sodišče ocenjuje, da je dolžničin predlog (oziroma njegova poprava) kljub pomanjkljivosti takšna, da je predlog kljub temu mogoče obravnavati, saj omogoča sodišču prve stopnje, da bo lahko presodilo, ali je dolžnica insolventna, prav tako pa tudi upravitelju omogoča, da preveri stanje dolžničinega premoženja. Res je, kot navaja sodišče prve stopnje, da zakon zahteva natančno poimenovanje organizacije ali ustanove, od katere dolžnica prejema prejemke, vendar pa to ne pomeni, da v primeru, ko kljub drugačnemu poimenovanju ni dvoma, katerega izplačevalca je dolžnica imela v mislih, tega ni mogoče upoštevati. V primeru dvoma (česar si v tem primeru sicer ni mogoče predstavljati), bi imelo sodišče prve stopnje še vedno možnost, da nejasnost razčistiti z dolžnico (tako kot je to storilo v primeru pritožbe, ki jo je dolžnica poimenovala Ugovor na dopis). Zato po oceni višjega sodišča opisana pomanjkljivost predloga ni takšna, da bi bilo zaradi nje potrebno predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč pri kaznivem dejanju - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - pravica do obrambe - naklep - kršitev kazenskega zakona - oprostilna sodba
Uvodni zapis v opisu dejanja, da je obdolženi v nekaterih primerih pomagal s sklepanjem zavarovalnih pogodb, v nadaljevanju ni ustrezno in določno konkretiziran. Ni namreč zadosten očitek, da je obdolženi pomagal v nekaterih od naštetih primerov, ampak bi moralo biti jasno razvidno, kateri so ti primeri.
V opisu dejanja je izostal očitek naklepne pomoči. Opis obravnavanega dejanja obdolžencu očita zgolj, da je pomagal B. B., ki si je protipravno prilastila denar, ne pa tudi, da ji je pomagal naklepoma.
pravočasnost pritožbe - začetek teka roka - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS - zadržanje teka roka - izločitev dokazov
Ker v skladu četrtim odstavkom člena 120 ZKP rok za vložitev pravnega sredstva teče od zadnje vročitve, je torej rok za vložitev pritožbe pričel teči 7. 3. 2020 in je tekel vse do 16. 3. 2020, ko se je pričela izvajati Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka člena 83.a Zakona o sodiščih (ZS-1), ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS in ki je med drugim določala, da razen v nujnih zadevah procesni roki v preostalih zadevah ne tečejo, prav tako pa se ne vročajo sodna pisanja.
Zavarovanec z izplačilom zavarovalnine ne sme biti obogaten. To načelo je uzakonjeno v drugem odstavku 949. člena OZ, izhaja pa tudi iz splošnih pogojev.
V okviru presoje pravilnosti in zakonitosti sklepa, s katerim je bila zavržena storilčeva pritožba zoper sodbo prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog se pritožbeno sodišče ne sme in ne more spuščati v vprašanje dokazanosti prekrška, za katerega je bilo storilcu s plačilnim nalogom Postaje prometne policije ... z dne 9. 8. 2018 izrečena globa.
spor majhne vrednosti - poziv za odgovor na tožbo - vročitev poziva na odgovor - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme glede nasprotnega dejstva je na toženi stranki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe (kar kvalificirani pooblaščenec nedvomno je) se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njegovi vsebini na ovojnici, in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Pooblaščenci tožene stranke bi ob prejemu pisanja mogli in morali preveriti, ali so v njem vsa na ovojnici navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.
zavrnitev dokaznega predloga - postavitev izvedenca - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Zagovornica utemeljeno izpostavlja, da je v vlogi 17. 12. 2019 predlagala angažiranje izvedenca medicinske stroke, sodišče pa o tem dokaznem predlogu sploh ni odločalo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč res ne izhaja, da bi sodišče sploh omenilo tak dokazni predlog, kateremu očitno ni sledilo, ni pa obrazložilo zakaj takšnega dokaznega predloga ni upoštevalo.
Niso bistvena vprašanja, na kateri parcelni številki se v naravi nahaja ta dovoz, in ali sta imela toženca namen le označiti mejo in ne tožnici zapreti dovoza, ter ali ima tožnica pravico do posesti, ali je vozila preko mejne črte. Bistveno je, da sta toženca postavila kol, kar pritožbeno ni sporno in sta s tem tožnico ovirala pri dostopu do vikenda oziroma motila njeno posest.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ocena subjektivne ogroženosti - podaljšanje veljavnosti ukrepov
Nepravilen je pritožbeni očitek, da bi morala biti navedena ocena ogroženosti podlaga za podaljšanje ukrepov. Zgolj ocena ogroženosti še ne predstavlja podlage za podaljšanje ukrepov. Ocena ogroženosti je namreč dokument, ki se pripravlja za odraslo žrtev in skupaj z njo, na podlagi njenih doživljanj in videnja situacije. Po ZPND je delo CSD usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči pa je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD. Ocena ogroženosti, ki jo poda CSD zato temelji na žrtvinem subjektivnem dojemanju realnosti in njenem občutku ogroženosti in ne gre za povzetek dejanskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi in dejstvi. Ocena ogroženosti zato glede na navedeno ne more predstavljati dokaz za verjetno izkazanost podlage za podaljšanje ukrepov sodišča.
Ker pritožbe dediča ni vložil njegov pooblaščenec odvetnik, temveč jo je vložil dedič sam, ki pa je ni podpisal, je pritožba nepopolna in jo je sodnica poročevalka sodišča druge stopnje zavrgla (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
kaznivo dejanje grožnje - grdo ravnanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Iz ustaljene sodne prakse, glede kaznivega dejanja grožnje po prvem in drugem odstavku člena 135 KZ-1 izhaja, da tako pri temeljni, kot tudi pri kvalificirani obliki obdolženki očitanih kaznivih dejanj mora sicer že iz izreka izhajati namen storilca po ustrahovanju in vznemirjanju oškodovanca, torej njegov posebni namen, ki je, kot sicer pravilno tudi navaja pritožba, subjektivni znak tega kaznivega dejanja. Vendar pa pritožba spregleda, kar pa izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse, da se obdolženki, kot izhaja tudi iz sodbenega izreka, v obravnavani kazenski zadevi določno očita njen namen po vznemirjanju obeh oškodovancev, kar pa se je nato manifestiralo in objektiviziralo v izvršitveni obliki grdega ravnanja z obema oškodovancema in sicer z E. B. na ta način, da mu je prizadejala površinsko rano podlahti desno in po prsnem košu desno, napram M. B. pa na ta način, da ji je prizadejala udarnino obraza in leve podlahti.