Dejansko stanje je torej pogoj in ne vzrok za katero od navedenih kršitev, pri čemer je pri smiselno zatrjevani kršitvi kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, njen predmet določenost kaznivega dejanja v Kazenskem zakoniku oziroma drugem materialnem predpisu ali razlogi, zaradi katerih je protipravnost (sicer) določenega kaznivega dejanja izključena.
Če je bilo namreč kaznivo dejanje opredeljeno po kvalificirani obliki, bi morala biti njena vsebina (hudo ponižanje več oseb ali lahka telesna poškodba drugega) v opisu dejanja vsekakor znana.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/2, 30, 46, 47.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - pravica do izjave - trditveno in dokazno breme - pravno pomembno dejstvo - kogentnost določb o zastaranju - nesporni zahtevki - pristojnost za odločanje - materialnopravni ugovor - zastaranje
Ugovor kot pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi je namenjen zagotavljanju pravice do izjave. Strogost zahteve po obrazložitvi dolžnikovega ugovora je utemeljena v rednem izvršilnem postopku, ki je namenjen predvsem uveljavitvi upnikovih interesov. Slednji namreč že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga izpolnitev obveznosti, o kateri se je lahko dolžnik izjavil v kontradiktornem postopku pridobitve izvršilnega naslova. Izhodišče presoje je povsem drugačno v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem je fazi dovolitve izvršbe pridružen še postopek za izdajo plačilnega naloga. Temeljni razlikovalni element med izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in izvršbo na podlagi verodostojne listine je torej v ugotovljenosti terjatve, za katero upnik zahteva prisilno izvršitev. Zato se tudi ugovora zastaranja izterjevane terjatve med seboj razlikujeta.
ZPP člen 254, 254/3, 337, 337/1. ZD člen 59, 59/2.
neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - sposobnost zapustnika za razsojanje - sposobnost oblikovanja svobodne volje - oporočna sposobnost - oporočiteljeva volja - oporočno razpolaganje - demenca - navajanje novih dejstev v pritožbenem postopku - nov izvedenec
Sposobnost za razsojanje je podana, če oporočitelj zmore pravilno doumeti pomen oporoke in njene posledice in je zmožen ravnati v skladu s takim razumevanjem. Ne zadostuje, da ima neko splošno predstavo o sestavi oporoke in o vsebini oporočnega razpolaganja, ampak mora biti zmožen ustvariti si jasno sodbo o pomenu odločitve in o njenih učinkih ter zmožen ravnati v skladu s to predstavo svobodno od vplivov morebitnih zainteresiranih tretjih oseb. Prav tako ne zadostuje, da je sposoben podati izjavo volje ali slediti branju besedila oporoke. Sposoben mora biti tudi razumeti njeno vsebino, pomen in posledice.
Obstoj motiva, da del svojega premoženja zapusti tožencema, ne zadostuje za sklep, da je bila zapustnica ob sestavi oporoke sposobna oblikovati svojo voljo neodvisno od vplivov duševne motnje. Skladnost med motivom in oporočno voljo je lahko indic, ki kaže na pravo oporočiteljevo voljo, ne more pa biti pomembna za presojo, ali je bil oporočitelj sposoben sprejeti odločitev, ki jo je izrazil v oporoki, in razumeti njen pomen.
odločitev o pravdnih stroških - prerekanje prijavljene terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - vsebina prijave terjatve
Ker je tožnica z glavničnim zahtevkom uspela, načelo uspeha v pravdi pa je upoštevajoč določilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP prebito izključno takrat, kadar stečajni upravitelj prereka prijavljeno terjatev upnika (tožnice) zaradi manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov, je izpodbijana stroškovna odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi zapuščine še ne doseže svojega namena, to je poplačila upnikov, ki jih je treba napotiti, da v določenem roko sprožijo (oziroma nadaljujejo) ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve. Smiselno je tudi, da sodišče prekine zapuščinski postopek do zaključka (izvršilnega) postopka oziroma do poteka roka.
predlog upnika - razveljavitev prodaje nepremičnin - javna dražba nepremičnin
Odločilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se upnika nista izjavila o vlogah ponudnikov in da nista dala predloga iz tretjega odstavka 191. člena ZIZ. Teh ugotovitev udeleženec ne izpodbija. Ker upnika nista odgovorila na predlog udeleženca za domik nepremičnine po izklicni ceni, je njuna pasivnost pomenila, da nista dala predloga, da naj sodišče pozove udeleženca na plačilo kupnine v višini izklicne vrednosti.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožena stranka ni ugovarjala stvarni pristojnosti, Okrajno sodišče v Ormožu pa bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor strank, zato odločitev Okrajnega sodišča v Ormožu, da zaradi spremembe tožbe v smislu zvišanja tožbenega zahtevka ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, ni pravilna.
obročno plačilo sodne takse - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - kumulacija zahtevkov - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta - sprememba tožbenega zahtevka - razširitev tožbenega zahtevka
S postavitvijo dodatnih dveh zahtevkov se je tožbeni zahtevek vsebinsko spremenil, zato v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZST-1 njuna postavitev vpliva na vrednost, ki je osnova za odmero sodne takse.
Sodno takso za pritožbo je treba plačati posebej za sporni zahtevek po tožbi ter posebej za sporni zahtevek po nasprotni tožbi. Ekonomičnost skupnega obravnavanja tožbe in nasprotne tožbe se glede ugodnih učinkov za stranke ne razteza tudi na plačevanje sodnih taks.
S pravilno določitvijo vrednosti spornega predmeta in nato pravilno odmero sodne takse pravica pritožnice do enakega varstva pravic ne more biti kršena zgolj zato, ker sodišče nasprotni stranki (napačno) ne bi odmerilo sodne takse za razširitev tožbe. Razmerje v zvezi s sodnimi taksami je namreč razmerje zgolj med posamezno stranko in Republiko Slovenijo, v katerem nasprotna stranka ni udeležena.
starostna pokojnina - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - pokojninska doba brez dokupa
Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi je pokojninska doba brez dokupa bistveno strožji pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pod to dobo se po 1. 1. 2013 ne šteje noben dokup ali prostovoljna vključitev v zavarovanje.
ugovor tretjega - odgovor na ugovor tretjega - zavrnitev ugovora
Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravno odločilno dejstvo, da je upnik pravočasno nasprotoval (obrazloženemu) ugovoru tretjega. Te ugotovitve tretji ne izpodbija.
prisilna izterjava denarne kazni - ponovno odločanje o predlogu - obročno plačilo denarne kazni
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in utemeljena z razlogi, ki jim višje sodišče v celoti pritrjuje. Temelji na določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa način izvršitve denarne kazni, če se ta ne da niti prisilno izterjati.
Ponovno odločanje o obročnem plačilu denarne kazni, potem ko je bilo že odločeno, da se bo zaradi neplačila obsojenca in neizterljivosti izvršila z zaporom, pa ni več dopustno, saj Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in KZ-1 te možnosti ne predvidevata.
Zatrjevanje tožeče stranke, da zaradi tega, ker tožeča stranka svoje obveznosti o zaključku študija ni izpolnila do točno določenega roka 30. 9. 2017 zanjo nima nobenega pomena več, je po oceni sodišča nesorazmerna sankcija, ki nastopi zaradi neizpolnitve obveznosti, kar pomeni tudi strožjo presojo in bi moral biti ta čas izpolnitve dogovorjen kot bistven element obveznosti. Sodišču je v razlogovanju celotne obrazložitve razvidno, da ni toliko bistvena določitev roka, v katerem bi tožena stranka morala vrniti štipendije, temveč dejstvo, da ni bil izpolnjen namen, zaradi katerega je bila štipendija tudi priznana zaradi česar je neustrezno takšno tolmačenje zakona, kot ga prikaže tožena stranka. Takšno tolmačenje je glede na socialno funkcijo pravice do državne štipendije nedopustno in je pravilna odločitev sodišča, da tožeča stranka ni dolžna vrniti prejetih spornih zneskov iz naslova štipendije. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo oziroma obrazložitvijo prvostopnega sodišča, da bi morala tožena stranka skladno z 213. členom ZUP izkoristiti to možnost in v samem izreku odločbe določiti sam rok, da bi bil izrecno znan tudi tožeči stranki, kot tudi sama tožena stranka pravi gre za splošno znano dejstvo, vendar pri tako hudi sankciji bi morala biti tožena stranka v skladu z načelom elementarne pravičnosti na to posebej opozorjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039786
ZPP člen 8.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - trpinčenje na delovnem mestu - dokazna ocena
Dokazna ocena, pri kateri sodišče selektivno upošteva le dokaze, ki jih predlaga in predloži ena stranka, pri čemer sploh ne navede nobenih razlogov, zakaj drugih dokazov ne upošteva oziroma jih ne šteje za bistvene, ni skladna z zahtevo iz 8. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana, po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka.
pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomeren hrup kot nedovoljena imisija - železniški promet - odškodninska odgovornost države - škoda, ki presega običajne meje - duševne bolečine - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Že sama čezmerna obremenitev s hrupom pomeni nedopustno ravnanje zaradi katerega je država dolžna povrniti škodo osebam, ki zato trpijo psihično neugodje.
OZ člen 33, 33/1, 843. ZPP člen 236a, 236a/6. ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 14/1, 17, 17/1, 17/1-4, 20, 20/1.
pogodba o posredovanju - nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravno stanje nepremičnine
Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja glede na zatrjevano prizadevanje tožeče stranke do sklenitve prodajne pogodbe nikakor ne bi prišlo, saj tožena stranka obremenjene nepremičnine, ko se je naposled (ob pomoči tretjih oseb) seznanila s konkretnim obsegom njene obremenitve, ne bi kupila. Ni pomembno, ali bi se tudi v prvotnem obsegu obremenjena nepremičnina lahko prodala (komurkoli drugemu); bistveno je, da tako obremenjene nepremičnine ne bi kupila tožena stranka. Če pa je do sklenitve prodajne pogodbe sicer prišlo, pa tožeča stranka, kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, k sklenitvi posla v skladu z njej znanimi interesi naročitelja ni pripomogla z nobenim relevantnim ravnanjem, ji ne gre priznati ustreznega prizadevanja za to, da bi bila prodajna pogodba sklenjena po interesih naročitelja.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ocena subjektivne ogroženosti - podaljšanje veljavnosti ukrepov
Nepravilen je pritožbeni očitek, da bi morala biti navedena ocena ogroženosti podlaga za podaljšanje ukrepov. Zgolj ocena ogroženosti še ne predstavlja podlage za podaljšanje ukrepov. Ocena ogroženosti je namreč dokument, ki se pripravlja za odraslo žrtev in skupaj z njo, na podlagi njenih doživljanj in videnja situacije. Po ZPND je delo CSD usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči pa je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD. Ocena ogroženosti, ki jo poda CSD zato temelji na žrtvinem subjektivnem dojemanju realnosti in njenem občutku ogroženosti in ne gre za povzetek dejanskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi in dejstvi. Ocena ogroženosti zato glede na navedeno ne more predstavljati dokaz za verjetno izkazanost podlage za podaljšanje ukrepov sodišča.
zavrnitev dokaznega predloga - postavitev izvedenca - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Zagovornica utemeljeno izpostavlja, da je v vlogi 17. 12. 2019 predlagala angažiranje izvedenca medicinske stroke, sodišče pa o tem dokaznem predlogu sploh ni odločalo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč res ne izhaja, da bi sodišče sploh omenilo tak dokazni predlog, kateremu očitno ni sledilo, ni pa obrazložilo zakaj takšnega dokaznega predloga ni upoštevalo.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-3. ZPP člen 233, 233/5.
začetek postopka osebnega stečaja - dopolnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja
Višje sodišče ugotavlja, da dolžničin zapis glede izplačevalca njenega rednega mesečnega prejemka („borza“) ne predstavlja (povsem) ustrezne dopolnitve predloga, vendar pa ocenjuje, da iz dolžničinih zapisov v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, njegove dopolnitve in iz pritožbe očitno in nedvoumno izhaja, kdo je izplačevalec mesečnih dohodkov. Dolžnica je namreč „izplačevalca rednih mesečnih dohodkov“ kljub vsemu dovolj natančno opisala in je tako višjemu sodišču (gotovo pa je tudi sodišču prve stopnje) popolnoma jasno, da je z „borzo“ in naslovom „Gregorčičeva ulica“ dolžnica mislila na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (Območna služba Maribor, Gregorčičeva ulica 37).
Res je, kot je navedlo sodišče prve stopnje, da peti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da mora v primeru, če predlagatelj v postavljenem roku ne dopolni predloga za začetek stečajnega postopka, sodišče predlog zavreči. Vendar višje sodišče ocenjuje, da je dolžničin predlog (oziroma njegova poprava) kljub pomanjkljivosti takšna, da je predlog kljub temu mogoče obravnavati, saj omogoča sodišču prve stopnje, da bo lahko presodilo, ali je dolžnica insolventna, prav tako pa tudi upravitelju omogoča, da preveri stanje dolžničinega premoženja. Res je, kot navaja sodišče prve stopnje, da zakon zahteva natančno poimenovanje organizacije ali ustanove, od katere dolžnica prejema prejemke, vendar pa to ne pomeni, da v primeru, ko kljub drugačnemu poimenovanju ni dvoma, katerega izplačevalca je dolžnica imela v mislih, tega ni mogoče upoštevati. V primeru dvoma (česar si v tem primeru sicer ni mogoče predstavljati), bi imelo sodišče prve stopnje še vedno možnost, da nejasnost razčistiti z dolžnico (tako kot je to storilo v primeru pritožbe, ki jo je dolžnica poimenovala Ugovor na dopis). Zato po oceni višjega sodišča opisana pomanjkljivost predloga ni takšna, da bi bilo zaradi nje potrebno predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči.
ločitev zapuščine od premoženja dediča - pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju
V skladu z ustaljeno sodno prakso upnik ni stranka zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlaga ločitev zapuščine od dedičevega premoženja (143. člen ZD).