V določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Pravilno je poudarilo, da se lahko skladno z določbami prvega odstavka 283. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP, zoper sklep zunajobravnavnega senata o ustavitvi kazenskega postopka pritožita tožilec in oškodovanec, medtem ko zoper odločbo, s katero senat ugovor zavrne kot neutemeljen, pritožba ni dovoljena.
motenje posesti - posestno varstvo - dovozna pot - prepoved nadaljnjega motenja posesti - prepoved bodočega motenja - darilna pogodba - služnostna pravica hoje in vožnje - izvrševanje posesti - zadnje posestno stanje - služnostni upravičenec - posestnik - posestno varstvo služnosti - soposest - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
Služnostni upravičenec ima lahko položaj posestnika in mu je v tem obsegu zagotovljeno posestno varstvo tudi proti lastniku služeče nepremičnine, ki na njej prav tako izvršuje posest.
ZD člen 128, 128/1, 128/6, 210, 210/1, 210/3, 211, 212, 212, 212-1, 213, 213/1. ZUP člen 229, 229/1. ZSV člen 100.
prekinitev zapuščinskega postopka - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - spor o obsegu zapuščine - plačilo domske oskrbe - oprostitev plačila institucionalnega varstva - prejemanje socialne pomoči - manj verjetna pravica - dedovanje - spor o dejstvih - pravica do pritožbe
Zapustnikovo premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja in ob zapustnikovi smrti ne preide na dediče. Spor, do katerega pride po zahtevi za omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, je tako v resnici spor o obsegu zapuščine. Takšna zahteva namreč nima podlage v dednopravnem razmerju, pač pa v razmerju, ki je nastalo že za življenja zapustnika.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/2, 30, 46, 47.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - pravica do izjave - trditveno in dokazno breme - pravno pomembno dejstvo - kogentnost določb o zastaranju - nesporni zahtevki - pristojnost za odločanje - materialnopravni ugovor - zastaranje
Ugovor kot pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi je namenjen zagotavljanju pravice do izjave. Strogost zahteve po obrazložitvi dolžnikovega ugovora je utemeljena v rednem izvršilnem postopku, ki je namenjen predvsem uveljavitvi upnikovih interesov. Slednji namreč že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga izpolnitev obveznosti, o kateri se je lahko dolžnik izjavil v kontradiktornem postopku pridobitve izvršilnega naslova. Izhodišče presoje je povsem drugačno v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem je fazi dovolitve izvršbe pridružen še postopek za izdajo plačilnega naloga. Temeljni razlikovalni element med izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in izvršbo na podlagi verodostojne listine je torej v ugotovljenosti terjatve, za katero upnik zahteva prisilno izvršitev. Zato se tudi ugovora zastaranja izterjevane terjatve med seboj razlikujeta.
Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je obdolženka povzročila prometno nesrečo z nezavestno malomarnostjo. Obdolženki sta dokazani dve najbolj grobi kršitvi cestnoprometnih predpisov po drugem odstavku 105. člena in prvem odstavku 41. člena ZPrCP, pri čemer ni upoštevna navedba pritožnika, da je obdolžena prav zaradi nameravane vožnje avtomobila prenehala piti, ravno na podlagi te okoliščine je zaključiti, da se je zavedala, da v posledici zaužitja alkohola lahko pride do prometne nesreče. Iz ugotovljenih okoliščin predvsem pa izpovedi obeh policistov izhaja, da je obdolžena ob prihodu na kraj kaznivega dejanja še vedno kazala znake alkoholiziranosti, kar pa pomeni, da je bila pod vplivom alkohola, kar je potrdila tudi alkoholimetrična analiza njene krvi in urina več kot tri ure po nesreči. S svojo vožnjo pa je obdolženka dopustila, da je do prometne nesreče prišlo, v kateri je oškodovanec utrpel hudo telesno poškodbo.
Ne drži pavšalna pritožbena navedba, da pri oceni niso bile upoštevane vse tožnikove diagnoze, saj je sodni izvedenec svoje izvedensko mnenje podal na podlagi preučitve celotne medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, pa tudi v zdravstvenem kartonu tožeče stranke ter po opravljenem osebnem pregledu tožeče stranke. V zdravstvenem kartonu tožeče stranke bi se morali nahajati vsi izvidi in biti razvidne vse diagnoze, kar pomeni, da je bil predmet ocene izvedovanja celotno zdravstveno stanje tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00037677
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 37. ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/2, 346, 346/1. SPZ člen 110, 110/2, 139, 139/1, 150, 150/2.
delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - vzpostavitev etažne lastnine - hipoteka na nepremičnini - hipoteka na solastni stvari - prenos hipoteke - nedeljivost hipoteke - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba
Vsak solastnik lahko s svojim solastniškim deležem prosto razpolaga ter torej za obremenitev svojega idealnega deleža s hipoteko ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.
Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico (hipoteko), sodišče s sklepom določi, na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslabša položaj imetnika te pravice.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožena stranka ni ugovarjala stvarni pristojnosti, Okrajno sodišče v Ormožu pa bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor strank, zato odločitev Okrajnega sodišča v Ormožu, da zaradi spremembe tožbe v smislu zvišanja tožbenega zahtevka ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, ni pravilna.
ZFPPIPP-UPB8 člen 271, 271/1, 271/2, 383, 391. ZD člen 214. OZ člen 256, 256/4.
osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - odpoved dedovanju
Glede na ugotovljeno, da tožeča stranka ni imela utemeljenega razloga, da bi se odpovedala dedovanju, in ob dejstvu, da se odpoved dedovanju skladno z določbo četrtega odstavka 256. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) šteje za neodplačno razpolaganje ter da je dejanje bilo storjeno v izpodbojnem obdobju, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dedovanju izpodbojno dejanje glede na določbe ZFPPIPP.
Dejansko stanje je torej pogoj in ne vzrok za katero od navedenih kršitev, pri čemer je pri smiselno zatrjevani kršitvi kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, njen predmet določenost kaznivega dejanja v Kazenskem zakoniku oziroma drugem materialnem predpisu ali razlogi, zaradi katerih je protipravnost (sicer) določenega kaznivega dejanja izključena.
Če je bilo namreč kaznivo dejanje opredeljeno po kvalificirani obliki, bi morala biti njena vsebina (hudo ponižanje več oseb ali lahka telesna poškodba drugega) v opisu dejanja vsekakor znana.
delitev solastne nepremičnine - vsebina napotitvenega sklepa - vsebina izreka sklepa - predhodno vprašanje - spor o predmetu delitve - ugovor izključne lastnine - dejanska etažna lastnina - darilna pogodba - predmet pogodbe - nepremičnina kot predmet darila - stanovanje - opredelitev stanovanja - etažno stanovanje - kasnejša nadzidava hiše - nastanek etažne lastnine - pravna podlaga - predmet spora - sporna dejanska vprašanja
Po ustaljeni sodni praksi stranke, ki so napotene na pravdo, niso vezane na „izrek“ napotitvenega sklepa.
Smisel napotitve na pravdo v obravnavanem primeru je v tem, da se reši spor o tem, kaj je predmet delitve v nepravdnem postopku. Ta cilj bi tožnici res lahko zasledovali tudi z zahtevkom za ugotovitev izključne lastninske pravice na spornem delu sporne stavbe, vendar je tudi postavljeni zahtevek namenjen rešitvi spornega vprašanja, zaradi katerega je nepravdni postopek prekinjen, to pa je, ali je z darilno pogodbo z dne 9. 4. 1973, sklenjeno med darovalcem in obdarjencem na predmetu pogodbe nastala dejanska etažna lastnina.
Utemeljeno pritožnica opozarja, da sta bili v času sklenitve darilne pogodbe v hiši dve etaži, zdaj pa so tri, in da tretja etaža v času sklenitve darilne pogodbe sploh ni obstajala, zato ni mogla biti predmet darilne pogodbe. Kot je razvidno iz pritožbenih trditev za pritožnico niti ni sporno, da je dejanska etažna lastnina nastala na stanovanju v prvi etaži hiše oziroma na bivalni enoti, ki ustreza prostorom, ki so bili predmet darilne pogodbe v letu 1973. Za novo nastalo stanovanje, če gre za samostojno zaokroženo bivanjsko enoto (posamezni del), pa darilna pogodba tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more predstavljati temelja za nastanek dejanske etažne lastnine.
Sodišče prve stopnje se z pomembnim vprašanjem, ali gre za dve samostojni bivanjski enoti oziroma dva posamezna dela in obstojem pravnega naslova za novo nastalo tretjo etažo zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni ukvarjalo.
ugovor tretjega - odgovor na ugovor tretjega - zavrnitev ugovora
Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravno odločilno dejstvo, da je upnik pravočasno nasprotoval (obrazloženemu) ugovoru tretjega. Te ugotovitve tretji ne izpodbija.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški - stroški vročanja - nasilje v družini
Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega dostavka 94. člena ZKP morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo.
Zavarovanec z izplačilom zavarovalnine ne sme biti obogaten. To načelo je uzakonjeno v drugem odstavku 949. člena OZ, izhaja pa tudi iz splošnih pogojev.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - načelo enotnega obravnavanja skupnega premoženja - samostojni podjetnik - pogodba o finančnem leasingu - posebno premoženje zakonca - sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa
V primeru, če je eden od zakoncev samostojni podjetnik posameznik (s. p.), velja, da je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/2-1, 112/9. URS člen 156.
razrešitev upravitelja - začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - odločba ministra za pravosodje - presoja ustavnosti - pristojnost stečajnega sodišča
Pogojev po drugem odstavku 112. člena ZFPPIPP ne presoja stečajno sodišče, ampak minister za pravosodje. Po oceni višjega sodišča ne more biti neustavna ureditev, ki le določa (kot to določa deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP), da se v takih primerih, ko torej oseba po oceni zakonodajalca in posledično ministra za pravosodje ni več primerna za upravitelja v novih postopkih, upravitelja razreši tudi v vseh postopkih, v katerih je bila ta oseba že imenovana za upravitelja; taka ureditev je lahko le odraz enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.
Pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi proti prvostopenjskemu sklepu ne more ugoditi pritožnikovemu predlogu, naj pri Ustavnem sodišču RS sproži postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP. To namreč ni določilo, ki ga mora uporabiti sodišče pri odločanju. Ne more pa v tem postopku presojati pravilnosti izdane Odločbe, saj jo je izdal pristojni organ, redno sodišče pa ni tisto, ki lahko preizkuša pravilnost Odločbe, vsaj ne v tem postopku.
stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - faza postopka - predhodno kritje stroškov - prevzemna družba - predlagatelj - poravnalni odbor - vloga poravnalnega odbora - organ postopka - mnenje poravnalnega odbora - pravica do nagrade - nagrada za delo - kriteriji za odmero - potrebna večina - sklepčnost - formalni pogoj - zapisnik - pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja
ZGD-1 v prvem odstavku 614. člena določa, da stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov predhodno krije prevzemna družba (nasprotni udeleženec). Sem spadajo tudi stroški za delo poravnalnega odbora. Citirana določba je hkrati pravilo za odločitev o končnih stroških postopka, razen v primeru izjeme iz drugega stavka prvega odstavka 614. člena ZGD- 1. V primeru te izjeme stroške postopka, tudi stroške za delo poravnalnega odbora, končno krije predlagatelj.
Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje. Poravnalni odbor je poseben (procesni) organ postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, ki ima (primarno) procesni položaj izvedenca, hkrati pa ima tudi nekaj sodnih pristojnosti. Vloga poravnalnega odbora je v tem, da kot organ, ki je sestavljen iz strokovnjakov, v sodnem postopku pripravi mnenje za preizkus menjalnega razmerja, pri čemer z močjo strokovne avtoritete skuša udeležence prepričati, da sprejmejo soglasno rešitev spora. Edine »formalnosti«, ki jih ZGD-1 nalaga pri sprejetju mnenja, so te, ki so določene v petem odstavku 609. člena ZGD-1. Ta določa, da je poravnalni odbor sklepčen, če so navzoči vsi njegovi člani. Poravnalni odbor svoje sklepe sprejema z večino glasov vseh članov; posamezni član se glasovanja ne more vzdržati.
Ko je poravnalni odbor sodišču prve stopnje predložil s strani vseh treh članov poravnalnega odbora podpisano Mnenje, je po prepričanju višjega sodišča naloženo mu nalogo opravil ter hkrati zadostil nujnemu formalnemu pogoju iz petega odstavka 609. člena ZGD-1.
pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomeren hrup kot nedovoljena imisija - železniški promet - odškodninska odgovornost države - škoda, ki presega običajne meje - duševne bolečine - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Že sama čezmerna obremenitev s hrupom pomeni nedopustno ravnanje zaradi katerega je država dolžna povrniti škodo osebam, ki zato trpijo psihično neugodje.