izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, ki je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine iz vsakokratnega konkretnega primera.
Zato je bistven odgovor na vprašanje, ali se je tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti in ali uveljavlja izredne stroške, ki jih z lastnimi dohodki ne more pokriti. Obstajati mora torej nek poseben, izreden razlog, zaradi katerega je preživljanje posameznika ali družine trenutno ali za daljši čas (več kot dva meseca) ogroženo. Tak razlog mora prosilec navesti in dokazati.
ZNP-1 člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10. ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-14, 52, 52/1, 52/2, 512, 513. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločanje brez naroka v nepravdnem postopku - obveznost izvedbe naroka - načelo hitrosti postopka - pravica do izjave
V primeru varstva pravice družbenika do informacij in vpogleda je sodno varstvo materialnopravnih upravičenj učinkovito samo, če je ustrezno hitro. Zato tudi zakon določa (instrukcijski) rok petih dni, v katerem mora sodišče prve stopnje odločiti o predlogu upravičenega predlagatelja, rok za pritožbo pa je določen na tri dni. Gre namreč za eno temeljnih korporativnih pravic družbenika, katere namen je v tem, da družbenik pridobi ustrezno informacijo, na podlagi katere bo lahko izvajal svoja korporacijska upravičenja (odločal na skupščini v zvezi z vsemi vprašanji o katerih odloča skupščina (505. člen ZGD-1), uresničeval svoja manjšinska upravičenja, odločal ali bo ostal družbenik ipd.), zato mora biti pridobitev informacije hitra, saj le tako doseže svoj namen. Prav zato mora že poslovodja sam družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Že v osnovi torej obstoji dolžnost poslovodje, da se nemudoma odzove na zahteve družbenika (nujnost hitrega odziva družbe oziroma njenega poslovodstva. Poleg tega družbeniku v družbi z omejeno odgovornostjo same zahteve za informacijo niti ni treba posebej utemeljevati, kar prav tako kaže na nujnost in hitro uresničitev te njegove pravice.
Ko odloča sodišče v nepravdnem postopku o pravici družbenika do informacij in vpogleda so po presoji pritožbenega sodišča podane okoliščine, ki opravičujejo dejstvo, da izvedba naroka ni obligatorna oziroma da sodišče naroka ne izvede. Pri odločanju v teh zadevah gre tako za izjemo od obvezne obravnave na naroku, ki jo predpisuje sedaj veljavni 8. člen ZNP-1, saj je glede na obrazloženo mogoče sklepati, da zakon (v tem primeru ZGD-1) določa drugače.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožena stranka ni ugovarjala stvarni pristojnosti, Okrajno sodišče v Ormožu pa bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno zgolj ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor strank, zato odločitev Okrajnega sodišča v Ormožu, da zaradi spremembe tožbe v smislu zvišanja tožbenega zahtevka ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, ni pravilna.
V določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
prisilna izterjava denarne kazni - ponovno odločanje o predlogu - obročno plačilo denarne kazni
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in utemeljena z razlogi, ki jim višje sodišče v celoti pritrjuje. Temelji na določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa način izvršitve denarne kazni, če se ta ne da niti prisilno izterjati.
Ponovno odločanje o obročnem plačilu denarne kazni, potem ko je bilo že odločeno, da se bo zaradi neplačila obsojenca in neizterljivosti izvršila z zaporom, pa ni več dopustno, saj Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in KZ-1 te možnosti ne predvidevata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039786
ZPP člen 8.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - trpinčenje na delovnem mestu - dokazna ocena
Dokazna ocena, pri kateri sodišče selektivno upošteva le dokaze, ki jih predlaga in predloži ena stranka, pri čemer sploh ne navede nobenih razlogov, zakaj drugih dokazov ne upošteva oziroma jih ne šteje za bistvene, ni skladna z zahtevo iz 8. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana, po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/2, 30, 46, 47.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - pravica do izjave - trditveno in dokazno breme - pravno pomembno dejstvo - kogentnost določb o zastaranju - nesporni zahtevki - pristojnost za odločanje - materialnopravni ugovor - zastaranje
Ugovor kot pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi je namenjen zagotavljanju pravice do izjave. Strogost zahteve po obrazložitvi dolžnikovega ugovora je utemeljena v rednem izvršilnem postopku, ki je namenjen predvsem uveljavitvi upnikovih interesov. Slednji namreč že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga izpolnitev obveznosti, o kateri se je lahko dolžnik izjavil v kontradiktornem postopku pridobitve izvršilnega naslova. Izhodišče presoje je povsem drugačno v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem je fazi dovolitve izvršbe pridružen še postopek za izdajo plačilnega naloga. Temeljni razlikovalni element med izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in izvršbo na podlagi verodostojne listine je torej v ugotovljenosti terjatve, za katero upnik zahteva prisilno izvršitev. Zato se tudi ugovora zastaranja izterjevane terjatve med seboj razlikujeta.
Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je obdolženka povzročila prometno nesrečo z nezavestno malomarnostjo. Obdolženki sta dokazani dve najbolj grobi kršitvi cestnoprometnih predpisov po drugem odstavku 105. člena in prvem odstavku 41. člena ZPrCP, pri čemer ni upoštevna navedba pritožnika, da je obdolžena prav zaradi nameravane vožnje avtomobila prenehala piti, ravno na podlagi te okoliščine je zaključiti, da se je zavedala, da v posledici zaužitja alkohola lahko pride do prometne nesreče. Iz ugotovljenih okoliščin predvsem pa izpovedi obeh policistov izhaja, da je obdolžena ob prihodu na kraj kaznivega dejanja še vedno kazala znake alkoholiziranosti, kar pa pomeni, da je bila pod vplivom alkohola, kar je potrdila tudi alkoholimetrična analiza njene krvi in urina več kot tri ure po nesreči. S svojo vožnjo pa je obdolženka dopustila, da je do prometne nesreče prišlo, v kateri je oškodovanec utrpel hudo telesno poškodbo.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - najemnik prostorov - delovanje na področju kulture - brezplačna uporaba nepremičnine - prenehanje pogodbe - posodba do preklica - prekarij - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbenega razmerja - javna kulturna infrastruktura
Sodišče prve stopnje je ob uporabi ZUJIK in določil OZ ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru sklenjena posodbena pogodba, saj ni bilo določene najemnine, ki je bistven element zakupne - najemne pogodbe, in zaključilo, da je skladno z določili OZ ta pogodba prenehala veljati s potekom časa. Podrejeno je ugotovilo, da gre pogodbo šteti za dogovor o prekariju, ki je skladno z določili OZ veljal do preklica, z vložitvijo tožbe pa je bil podan preklic, zato ni bila potrebna odpoved pogodbe. Še podrejeno je ugotovilo, da tudi če bi tožnica pogodbo morala odpovedati, je to storila z vložitvijo tožbe, od vložitve tožbe do izdaje sodbe pa je potekel odpovedni rok, določen v pogodbi.
Tožnica posodbene pogodbe ni bila dolžna sodno odpovedati, pa tudi, če bi jo bila dolžna, je sodišče pravilno štelo vložitev tožbe za odpoved pogodbe, odpovedni rok pa je do izdaje sodbe že potekel.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna, jo je mogoče izpodbijati le še z izrednimi pravnimi sredstvi, za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji.
V določbah 6. člena ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00037677
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 37. ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/2, 346, 346/1. SPZ člen 110, 110/2, 139, 139/1, 150, 150/2.
delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - vzpostavitev etažne lastnine - hipoteka na nepremičnini - hipoteka na solastni stvari - prenos hipoteke - nedeljivost hipoteke - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba
Vsak solastnik lahko s svojim solastniškim deležem prosto razpolaga ter torej za obremenitev svojega idealnega deleža s hipoteko ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.
Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico (hipoteko), sodišče s sklepom določi, na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslabša položaj imetnika te pravice.
Dejansko stanje je torej pogoj in ne vzrok za katero od navedenih kršitev, pri čemer je pri smiselno zatrjevani kršitvi kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, njen predmet določenost kaznivega dejanja v Kazenskem zakoniku oziroma drugem materialnem predpisu ali razlogi, zaradi katerih je protipravnost (sicer) določenega kaznivega dejanja izključena.
Če je bilo namreč kaznivo dejanje opredeljeno po kvalificirani obliki, bi morala biti njena vsebina (hudo ponižanje več oseb ali lahka telesna poškodba drugega) v opisu dejanja vsekakor znana.
motenje posesti - posestno varstvo - dovozna pot - prepoved nadaljnjega motenja posesti - prepoved bodočega motenja - darilna pogodba - služnostna pravica hoje in vožnje - izvrševanje posesti - zadnje posestno stanje - služnostni upravičenec - posestnik - posestno varstvo služnosti - soposest - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
Služnostni upravičenec ima lahko položaj posestnika in mu je v tem obsegu zagotovljeno posestno varstvo tudi proti lastniku služeče nepremičnine, ki na njej prav tako izvršuje posest.
predlog upnika - razveljavitev prodaje nepremičnin - javna dražba nepremičnin
Odločilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se upnika nista izjavila o vlogah ponudnikov in da nista dala predloga iz tretjega odstavka 191. člena ZIZ. Teh ugotovitev udeleženec ne izpodbija. Ker upnika nista odgovorila na predlog udeleženca za domik nepremičnine po izklicni ceni, je njuna pasivnost pomenila, da nista dala predloga, da naj sodišče pozove udeleženca na plačilo kupnine v višini izklicne vrednosti.
ugovor hipotekarnega dolžnika - predložitev dokaza - dokazilo o plačilu - dokazno breme
Glede na dokazno breme poplačila drugega dolžnika in odsotnost zatrjevanja razloga v ugovoru zakaj ni mogel sam pridobiti od prvega dolžnika dokaze o poplačilu, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza s pozivom prvemu dolžniku o poplačilu.
ZFPPIPP-UPB8 člen 271, 271/1, 271/2, 383, 391. ZD člen 214. OZ člen 256, 256/4.
osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - odpoved dedovanju
Glede na ugotovljeno, da tožeča stranka ni imela utemeljenega razloga, da bi se odpovedala dedovanju, in ob dejstvu, da se odpoved dedovanju skladno z določbo četrtega odstavka 256. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) šteje za neodplačno razpolaganje ter da je dejanje bilo storjeno v izpodbojnem obdobju, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odpoved dedovanju izpodbojno dejanje glede na določbe ZFPPIPP.
ZDR-1 člen 45, 45/1, 109, 110, 110/1, 110/1-2.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 51, 51/1, 51/3.. ZDD-1 člen 25, 26.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu - alkotest - detektiv - zakonito pridobljen dokaz
Izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ni opravilo, ki bi ga po zakonu veljavno lahko izvedla le detektivska agencija oziroma detektiv. Zato je revizijsko sodišče v sklepu VIII Ips 90/2019 poudarilo, da izvedba alkotesta s strani osebe, ki ni detektiv, pomeni le, da ni bila opravljena v skladu s pravili detektivske dejavnosti, ne pomeni pa, da je tak preizkus nezakonit. Preizkus alkoholiziranosti namreč lahko zakonito opravi katerakoli za to usposobljena oseba. Tožena stranka je ravnala v skladu z internim Navodilom, ki določa, da preizkus alkoholiziranosti opravi pooblaščeni detektiv pogodbene detektivske agencije v skladu z ZDD-1. Šele v sodnem postopku se je izkazalo, da stranska intervenientka ni imela zaposlenega detektiva, sporni, ki je test opravil, pa ne statusa detektiva, torej je dejansko zaupala izvedbo preizkusa osebi, ki ni bila detektiv, oziroma detektivski agenciji, ki ni izpolnjevala pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti. Vendar pa tudi to samo po sebi ne pomeni, da je tako pridobljen dokaz, to je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, nezakonit oziroma brez dokazne vrednosti.
Čeprav tožena stranka pri ugotavljanju alkoholiziranosti ni dosledno ravnala po postopku in na način, določen z internim Navodilom, je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik na postopek preizkusa alkoholiziranosti pristal in je tudi zapisnik o opravljenem preizkusu alkoholiziranosti podpisal. Zavedal se je, da bo opravil preizkus, ga spremljal in ga opravil že s prvim pihanjem v napravo. Pritožbeno sodišče zato soglaša z ugotovljenimi dejstvi, ki so posledica pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov.
obročno plačilo sodne takse - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - kumulacija zahtevkov - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta - sprememba tožbenega zahtevka - razširitev tožbenega zahtevka
S postavitvijo dodatnih dveh zahtevkov se je tožbeni zahtevek vsebinsko spremenil, zato v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZST-1 njuna postavitev vpliva na vrednost, ki je osnova za odmero sodne takse.
Sodno takso za pritožbo je treba plačati posebej za sporni zahtevek po tožbi ter posebej za sporni zahtevek po nasprotni tožbi. Ekonomičnost skupnega obravnavanja tožbe in nasprotne tožbe se glede ugodnih učinkov za stranke ne razteza tudi na plačevanje sodnih taks.
S pravilno določitvijo vrednosti spornega predmeta in nato pravilno odmero sodne takse pravica pritožnice do enakega varstva pravic ne more biti kršena zgolj zato, ker sodišče nasprotni stranki (napačno) ne bi odmerilo sodne takse za razširitev tožbe. Razmerje v zvezi s sodnimi taksami je namreč razmerje zgolj med posamezno stranko in Republiko Slovenijo, v katerem nasprotna stranka ni udeležena.
Pravilno je poudarilo, da se lahko skladno z določbami prvega odstavka 283. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP, zoper sklep zunajobravnavnega senata o ustavitvi kazenskega postopka pritožita tožilec in oškodovanec, medtem ko zoper odločbo, s katero senat ugovor zavrne kot neutemeljen, pritožba ni dovoljena.