ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - odločanje o pritožbi - strokovni sodelavec
Samostojni sodniški pomočnik ni pristojen za odločanje o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je v predmetnem postopku bila dovoljena izvršba na premičnine, da je upnik z vlogo z dne 18. 2. 2020 zahteval povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja ter stroškov v zvezi s sestavo vloge, da si je izvršitelj vse stroške priglasil skladno s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik), stroški izvršitelja kot stroški upnikove vloge pa so bili za izvršbo potrebni.
zamudna sodba - zamudni sklep - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - sklepčnost - trditvena podlaga
Predlog tožene stranke, da naj sodišče podeli daljši rok za odgovor na tožbo, ker želi iti k odvetniku zaradi obrambe, ni obrazložen odgovor na tožbo, ki bi preprečil izdajo zamudnega sklepa.
ZIZ člen 62. ZPP člen 343, 343/4, 366. URS člen 25.
pravni interes za pritožbo - pravica do pravnega sredstva - pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljana, Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL)
Iz podatkov spisa je razvidno, da je dolžnica z ugovorom zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, navedeni sklep izpodbijala v celoti (v ugovoru je to izrecno navedla). Skladno z določbo 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v tem primeru v tej fazi postopka sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ. Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se namreč ob odločanju o dolžnikovem ugovoru v izvršilnem postopku presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo, kar bo po pravnomočnosti sklepa z dne 9. 3. 2020 predmet obravnavanja v pravdnem postopku. Ob navedenem je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica v tej fazi postopka ugodnejše odločitve ne more pričakovati.
ZIZ člen 55, 55/1. ZJSRS člen 21d, 28. OZ člen 280, 280/2, 419.
nadomestilo preživnine - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prenehanje obveznosti plačevanja preživnine - izpolnitev preživninske obveznosti
Dolžnikova obveznost bi zaradi izpolnitve preživninskemu upravičencu prenehala le, če za prehod terjatve dolžnik ne bi vedel, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnik izvedel, da je preživninska terjatev otroka prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici otroka njegova preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (drugi odstavek 280. člena OZ), česar pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval. Ker dolžnikova obveznost nasproti upniku s plačili zneskov preživnin zakoniti zastopnici otroka brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so dolžnikove navedbe o izpolnitvi preživninskih obveznosti zakoniti zastopnici otroka, ob odsotnosti trditev, da bi sedanji upnik takšen način izpolnitve odobril.
pritožba - stranka postopka - zavrženje pritožbe - pravni interes
Pritožnik trdi, da je od zapustnice kupil garažo. Sodišče pa je v dopolnilnem sklepu sklenilo, da garažo deduje dedinja po dednem dogovoru med dediči. Ker domnevni kupec ni dedič, nima pravice do pritožbe proti dopolnilnemu sklepu o dedovanju in je bilo treba pritožbo zavreči (343. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00039421
ZPP člen 12, 214, 443, 443/1, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29. OZ člen 190, 239, 341, 352, 352/3, 364, 365.
spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - laična stranka - verodostojna listina - javna listina - vračilo preveč plačanih sredstev - napačen obračun zneskov - pravilnost obračuna - obračunavanje stroškov upravnika - stroški obratovanja - število uporabnikov stanovanja - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pasivna legitimacija upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika - kršitev pogodbe - povprečna skrbnost oškodovanca - zastaranje odškodninske terjatve - univerzalni pravni naslednik - splošni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje sukcesivne škode - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - priznanje dejstev
Škoda je nastajala iz istega razloga, zaporedno, postopno s potekom časa, torej sukcesivno. Po stališču sodne prakse zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za storilca in začetek take škode. Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala tudi celotna terjatev.
silobran - istočasnost napada in obrambe - protipraven napad - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe
Pri tem bo moralo najprej zanesljivo ugotoviti ali je oškodovanec (in ne morda kdo drug) dejansko napadel obtoženca tako, da ga je udaril v rebra oziroma mu skočil za vrat in ga povlekel stran. Če bo ugotovilo, da ga je, bo moralo nadalje ugotoviti ali napad ni morebiti že prenehal tedaj, ko je obtoženi udaril oškodovanca. Napad in obramba morata biti namreč istočasna, saj je obramba upravičena in dovoljena dokler napad traja. Pri silobranu namreč napadeni z obrambo, od sebe odvrača protipraven napad, če pa je ta že dokončan, obramba ni več upravičena. Odgovor na to vprašanje pa je pomemben tudi za presojo nadaljnjega pogoja za obstoj silobrana, to je, da je bilo obtoženčevo ravnanje za odvrnitev napada potrebno oziroma, da napada oškodovanca ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodovanjem le-tega. Šele v primeru, če bo sodišče ugotovilo, da je bil obtoženi s strani oškodovanca dejansko protipravno napaden in da je napad še trajal, ko je obtoženi udaril oškodovanca in je bilo to neizogibno potrebno za odvrnitev napada, pa bo sodišče moralo presojati tudi sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Prvi odstavek 49. člena veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS št. 84/2018), ki je stopil v veljavo 1. 1. 2019, določa, da ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Tako navedena določba odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci (tako tudi sodni cenilci in tolmači) pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje konkretno opredelil.
plačilo sodne takse za ugovor - umik ugovora - začasna odredba
Iz podatkov v spisovnem gradivu in iz nadaljnjega postopanja sodišča prve stopnje, ki je s sklepom P 89/2020 z dne 20. 7. 2020 predlogu toženke za oprostitev plačila sodne takse za ugovor z dne 16. 6. 2020 zoper sklep o izdani začasni odredbi že ugodilo (listna št. 61 do 63 spisa), potrjujejo utemeljenost pritožbenih navedb.
oprostitev plačila sodne takse - premoženje prosilca - vrednost premoženja - mesečni povprečni dohodek na člana družine - premoženjski cenzus - obročno plačilo
Oprostitev plačila sodnih taks je namreč izjema, ki je namenjena le tistim prosilcem, ki bi jih zaradi prešibke dohodkovne in premoženjske situacije morebitno plačilo sodnih taks lahko ogrozilo oziroma jim občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje. Ob nadaljnjih nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da gre pri zgoraj omenjenih nepremičninah za nepremičnine, v katerih tožnik ne prebiva, in imajo tržno vrednost, zato se lahko unovčijo oziroma se z njimi lahko kako drugače razpolaga (pridobiva dohodek); in da nepremičnine niso obremenjene, pri tožniku pogoji za oprostitev plačila sodne takse niso podani, saj še vedno bistveno presega omenjeni premoženjski kriterij.
ZPP člen 72, 72/6, 73, 73/1.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 96.
zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve - nadurno delo
Drugačna dokazna ocena in dokazni zaključki sodišča prve stopnje, ki niso skladni s prepričanjem tožnice, niso razlog, ki bi utemeljeval očitek o pristranskem sojenju, temveč so razlog za vložitev rednega pravnega sredstva zaradi razloga nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zato so izpolnjeni zakonski pogoji za zavrženje zahteve za izločitev prvostopenjske sodnice v skladu s šestim odstavkom 72. člena ZPP.
Ne držijo pritožbene navedbe, da je tožnica upravičena do izplačila nadur z upoštevanjem višine dodatka za delovno dobo v času vložitve tožbe. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se pri izračunu premalo izplačanih in neizplačanih nadur upošteva višina dodatka za delovno dobo v času, ko je tožnica delo dejansko opravila. Za uro dela, opravljenega preko polnega delovnega časa, pripada tožnici enak dodatek za delovno dobo kot za uro redno opravljenega dela v spornem obdobju.
Tožnici za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, pripada enako plačilo kot za redno delo, kar vključuje tudi dodatke, zraven pa še 30 % dodatek, ki pa se odmeri le od osnovne plače.
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/2, 27/4. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2, 195.
zavrženje tožbe - predhodni postopek - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - navadno sosporništvo - formalno sosporništvo - obstoj procesne predpostavke - istovetnost zahtevka - subjektivna istovetnost - odgovornost države
Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Enako velja za predpravdna dejanja sospornikov, torej tudi za zahtevek v smislu 27. člena ZDOdv. Vprašanje dopustnosti sojenja in s tem obstoja procesnih predpostavk se pri navadnem sosporništvu presoja za vsakega sospornika ločeno; učinek dispozitivnih procesnih dejanj je omejen na posamezno procesno razmerje, procesnih razmerij pa je z materialnopravnega vidika toliko, kolikor je procesnih parov.
pripor - javljanje na policijski postaji - stalno bivališče v Republiki Sloveniji - neogibna potrebnost pripora - begosumnost
Ukrep javljanja na policijski postaji terja od obtoženca, da se mora ob določenem času javljati na policijski postaji, na območju katere stalno ali začasno prebiva ali se nahaja v trenutku odločanja o uporabi ukrepa, torej v konkretnem primeru v ... . Pri obtožencu, ki v Republiki Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, v primeru odprave pripora pa tudi v .... ne več, je predlagani ukrep neizvedljiv. Da temu ni tako, pa tudi zagovornik v svoji pritožbi ne navaja nobenih konkretnih pojasnil. Prav gotovo pa za izrek tega ukrepa ne zadošča, da se obtoženi "zgolj nekje nahaja", kot to v vloženi pritožbi zatrjuje zagovornik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048104
KZ-1 člen 32, 32/1, 135, 135/1, 135/2.. ZKP člen 337, 337/3.
kaznivo dejanje grožnje - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - grdo ravnanje - skrajna sila - ogled kraja - navzočnost strank pri ogledu
Po prvem odstavku 135. člena KZ-1E kaznivo dejanje grožnje stori, kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja po drugem odstavku 135. člena KZ-1E pa je podana, če je temeljna oblika dejanja grožnje storjena proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari. Ena od možnih izvršitvenih oblik storitve
kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje je tedaj tudi grdo ravnanje, ki praviloma povzroči na oškodovancu tudi posledice v smislu prizadete telesne integritete.
Po določbi tretjega odstavka 337. člena ZKP, ki ureja ogled in rekonstrukcijo zunaj glavne obravnave, se strankam in oškodovancu vselej sporoči, kdaj in kje bo ogled opravljen in da smejo biti pri teh dejanjih navzoči. Že iz dikcije te določbe same izhaja, da navzočnost strank na ogledu ni nujna, potrditev te ugotovitve pa je najti tudi v nadaljnjem besedilu te določbe, ko senat v primeru, če je obdolženec v priporu (po mnenju pritožbenega sodišče pa gre to dikcijo analogno uporabiti tudi v primeru, če je obdolženec na prestajanju kazni), sam odloči, ali je njegova navzočnost na ogledu nujna ali ne.
Podatki v spisu (list. št. 82) potrjujejo pravilnost ugotovitve, da je toženka s pisno izjavo z dne 13. 1. 2020 soglašala z umikom tožbe in priglasila stroške (torej zahtevala povrnitev stroškov).
Podatki v spisu potrjujejo tudi dejstvo, da je toženka pravočasno vložila odgovor na tožbo s prilogami (list. št. 46 do 51 in priloge B 1 do B 79), da je sodišče prve stopnje toženko pravilno pozvalo na vložitev odgovora na tožbo (poziv na list. št. 40) na podlagi sklepa sodišča druge stopnje Cp 258/2018 z dne 15. 11. 2018.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1, 19a/3.
odmera letnega dopusta
Tožnici so bile priznane vse pravice po predpisih in po Aktu o sistemizaciji tožene stranke in po KPP. Tožena stranka tožnici ni priznala le tistih pravic pri odmeri letnega dopusta, ki so vezane na dejansko opravljanje dela na specifičnih delovnih mestih. V kolikor je tožena stranka tožnici za predhodno delo priznala 4 dni rednega letnega dopusta, se na to tožnica ne more utemeljeno sklicevati, saj je, kot že navedeno, sodišče pravilno obrazložilo odločitev, da enakosti v nepravu ni mogoče uveljavljati.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - zagovor
Dejstvo, da tožnik po lastni navedbi ni bival na začasnem prebivališču v Sloveniji, ni relevantno. Tožnik je podpisal pogodbo o zaposlitvi z začasnim prebivališčem v Sloveniji, torej bi se moral tam tudi nahajati, saj ZDR-1 ne predvideva obveznosti vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tuji državi.