CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037787
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 131, 135, 136, 136/1.
krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - element subjektivne krivde - stanje nerazsodnosti - demenca - neodgovorne osebe - sprejem poštne pošiljke - pravne posledice vročitve - odklonitev sprejema pisanja - očitek protispisnosti - poslovna sposobnost - dokazna ocena - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - razlog za postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena vseh dokazov - dokazni standard - obstoj spoznavne krize
Tožnik utemeljuje kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s kritiko dokazne ocene izdelanih izvedeniških mnenj v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi. Takšna kritika lahko pomeni zgolj grajo ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa očitane kršitve.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je dvom v mnenje izvedenke dr. A. A. odpravilo z mnenjem dr. S. S., ni kršilo določbe 254. člena ZPP. V konkretnem primeru niti ni šlo za nejasnost, nepolnost oziroma nasprotja v mnenju dr. A. A., ampak je sodišče v mnenje podvomilo zaradi ravnanja toženkinih bližnjih v postopku.
Tudi izvedeniška mnenja, tako kot vsak drug dokaz, so podvržena prosti oceni dokazov in sodišča ne obvezujejo. Ob upoštevanju 8. člena ZPP je zato naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana. In v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje to tudi storilo. Skrbno in natančno ni ocenilo le mnenja dr. A. A. in dr. S. S., ampak je ocenilo tudi (drugačno) mnenje dr. K. K. in obrazložilo, zakaj mu ne sledi.
Pri vprašanju, ali je bila toženka ob poskusu vročitve v marcu 2009 razsodna oziroma ali je bila sposobna razumeti, kaj vročevalec želi, in dojeti posledice odklonitve vročitve za hčerko in zase, gre za vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju. Tega znanja pa ne sodišče ne ostali udeleženci postopka nimajo.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je v točki 3 sicer skopo obrazložilo, da je obdolžencu prepovedano drogo odvzelo zaradi koristi splošne varnosti, saj bo samo z odvzemom le te povsem izključena možnost njene uporabe v nedovoljene namene. Odvzem mamila je predpisan kot stvarni varnostni ukrep zaradi nevarnosti, ki jo mamila sama zase pomenijo za okolico. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji odločbi Up-106/96 že zavzelo stališče, da mora biti odvzem pravno utemeljen s tretjim oziroma četrtim odstavkom 15. člena Ustave. To pa pomeni, da če ima posameznik v posesti stvar, ki je zaradi posebnega javnega interesa ne bi smel imeti, se mu jo odvzame na podlagi zakona, ki tako izrecno predpisuje zaradi lastnosti stvari ali zaradi koristi splošne varnosti ali morale. Vsaka drugačna odločitev bi privedla do absurda, da bi se moralo tistim, ki so jo posedovali in jo je sodišče zaseglo (mamila) vrniti. Ker je sodišče prve stopnje mamilo obdolžencu odvzelo ravno zaradi takšnega razloga, kot izhaja iz citirane ustavne odločbe, sodišču prve stopnje ni moč očitati, da je obdolžencu kršilo ustavne pravice iz 22., 25. in 33. člena Ustave, kot tudi ne iz 25. člena, ki določa pravico do učinkovite pritožbe.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1. ODZ paragraf 326, 345, 1460, 1461, 1477. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1. ZPP člen 2. ZZK-1 člen 11, 11/2. Temeljni zakon o koriščenju kmetijskih zemljišč (1959) člen 83.
ugotovitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - dobra vera - domneva dobroverne posesti - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - tek priposestvovalne dobe - razlaga pogodbe - gramatikalna razlaga - del parcele - ničnost kupoprodajne pogodbe - kmetijsko zemljišče
Dejstvo, da je kupna pogodba sklenjena v nasprotju s prisilnimi predpisi (kar lahko vodi v njeno ničnost), lahko vpliva na kupčevo dobro vero. Sodišče mora zato presojo opraviti v vsakem primeru posebej in odločiti, ali je, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, izkazano, da je bil pridobitelj (in njegovi pravni nasledniki) v opravičljivi zmoti o tem, da je postal lastnik.
stiki otroka s staršem - sprememba stikov - stiki v korist otroka - nepristno mnenje otroka - spremenjene okoliščine - izvid in mnenje izvedenca - pravica staršev do stikov z otrokom
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o predlogu za spremembo stikov opredelilo do koristi otroka.
Ker pa so stiki za otroka koristni in je pomembna tudi pravica staršev do stikov, je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni vseh prizadetih. To ravnovesje pa je predstavljal dogovor, sklenjen v obliki sodne poravnave.
URS člen 158. ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 13/3, 34a, 34a/5. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse - razveljavitev plačilnega naloga - pravnomočnost - pravnomočnost sklepa - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Plačilo sodne takse je javnopravna obveznost, za katere ne pride v poštev smiselna ali analogna uporaba ZST-1. Zakon določa možnost taksnih olajšav z namenom, da se zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva in enakega varstva pravic, ob hkratnem upoštevanju državnega interesa po zaračunavanju taks za financiranje delovanja sodišč. Tožeči stranki je bila s pravnomočnim sklepom, s katerim ji je bila odložena obveznost plačila sodne takse, omogočena taksna olajšava in s tem dostop do sodišča, ki je meritorno obravnavalo njeno zahtevo. Ne more pa sodišče samo, ob uporabi analogije, po uradni dolžnosti oprostiti stranko obveznosti plačila sodne takse.
Taksna obveznost in odločitev o olajšavi zajema postopek kot tak in ne pomeni, da lahko stranka predlaga ponovno taksno olajšavo, za vsak kasnejši plačilni nalog, ki ga prejme od sodišča. Sodišče je izdalo plačilni nalog z dne 5. 3. 2019 po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Zoper tak nalog, ki primarno služi kot opozorilo stranki na njeno že nastalo obveznost, lahko stranka sicer poda ugovor, ne more pa predlagati ponovne taksne olajšave, ker je o tem že bilo pravnomočno odločeno. Navedenega ne spremeni niti okoliščina, da je sodišče konkretni plačilni nalog razveljavilo zaradi previsoko zaračunane sodne takse (ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča) in izdalo novega. Za to ima izrecno pooblastilo v zakonu (peti odstavek 34.a člena ZST-1). Po izdaji plačilnega naloga stranka ne more nato ponovno zaprositi za taksno olajšavo, saj se plačilni nalog nanaša na že nastalo taksno obveznost, glede olajšave za slednjo pa je že bilo odločeno.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2, 40/2-2.
odmera nagrade izvedencu - dopolnilno izvedensko mnenje - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja
Tudi v primeru odgovora na pripombe strank na izvedensko mnenje (v konkretnem primeru obeh pravdnih strank) gre lahko za situacijo, ko se lahko izvedenčevo delo oceni kot dopolnilni izvid oziroma mnenje. To je odvisno od vsakega konkretnega primera oziroma presoje vsebine mnenja oziroma izvida.
mednarodna povratnica - podpisana vročilnica - datum vročitve sklepa
Datum žiga tuje pošte na dan, ko je ta pisanje poslala nazaj, se lahko šteje kot datum vročitve, če stranka ob podpisu na mednarodni vročilnici ni navedla datuma prevzema.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20. ZDavP-2 člen 48, 145, 145/1. ZD člen 142.
zavrženje tožbe - izvršilni naslov - davčna odločba - pravnomočna odločba - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - davčna obveznost - davčna izvršba - obvezno zdravstveno zavarovanje
Obveznost dedičev za izpolnitev davčnih obveznosti, odmerjenih pravnemu predniku, je specialno urejena v 48. členu ZDavP-2, ki določa, da je dedič dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika, a le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v sorazmerju s prejeto dediščino.
plačilo sodne takse za ugovor - umik ugovora - začasna odredba
Iz podatkov v spisovnem gradivu in iz nadaljnjega postopanja sodišča prve stopnje, ki je s sklepom P 89/2020 z dne 20. 7. 2020 predlogu toženke za oprostitev plačila sodne takse za ugovor z dne 16. 6. 2020 zoper sklep o izdani začasni odredbi že ugodilo (listna št. 61 do 63 spisa), potrjujejo utemeljenost pritožbenih navedb.
zamudna sodba - zamudni sklep - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - sklepčnost - trditvena podlaga
Predlog tožene stranke, da naj sodišče podeli daljši rok za odgovor na tožbo, ker želi iti k odvetniku zaradi obrambe, ni obrazložen odgovor na tožbo, ki bi preprečil izdajo zamudnega sklepa.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. ZZDej člen 45, 46. ZPacP člen 18.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - zdravniška napaka (medicinska napaka)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali je zdravnik S. pri zdravljenju tožnice ravnal, kot je treba in pravilno je ugotovilo, da je pri zdravljenju tožnice do 1. 6. 2011 ravnal v skladu s pravili medicinske stroke, saj je pravilno postavil (delovno) diagnozo ″sum na bronhialno astmo″ in ji predpisal ustrezno terapijo z zdravili, da je ravnal strokovno in po medicinski doktrini.
silobran - istočasnost napada in obrambe - protipraven napad - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe
Pri tem bo moralo najprej zanesljivo ugotoviti ali je oškodovanec (in ne morda kdo drug) dejansko napadel obtoženca tako, da ga je udaril v rebra oziroma mu skočil za vrat in ga povlekel stran. Če bo ugotovilo, da ga je, bo moralo nadalje ugotoviti ali napad ni morebiti že prenehal tedaj, ko je obtoženi udaril oškodovanca. Napad in obramba morata biti namreč istočasna, saj je obramba upravičena in dovoljena dokler napad traja. Pri silobranu namreč napadeni z obrambo, od sebe odvrača protipraven napad, če pa je ta že dokončan, obramba ni več upravičena. Odgovor na to vprašanje pa je pomemben tudi za presojo nadaljnjega pogoja za obstoj silobrana, to je, da je bilo obtoženčevo ravnanje za odvrnitev napada potrebno oziroma, da napada oškodovanca ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodovanjem le-tega. Šele v primeru, če bo sodišče ugotovilo, da je bil obtoženi s strani oškodovanca dejansko protipravno napaden in da je napad še trajal, ko je obtoženi udaril oškodovanca in je bilo to neizogibno potrebno za odvrnitev napada, pa bo sodišče moralo presojati tudi sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe.
ZPP člen 242, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 15.
odmera nagrade izvedencu - dodatna dokumentacija - plačilo za delo izvedenca - materialni stroški izvedenca
Po določbi 38. člena Pravilnika 1 je pravno relevantno dejstvo za odmero nagrade izvedencu število strani dodatno zbrane in proučene dokumentacije, ne pa število virov, pri katerih je izvedenec to dodatno dokumentacijo pridobil. Po že citirani določbi tretjega odstavka 15. člena Pravilnika 2 bi imel izvedenec pravico do povračila stroškov za najem opreme za izvedbo meritev, če bi to opremo najel in predložil o tem dokaz, da mu je ta strošek dejansko nastal (račun za najemnino), tega pa ni predložil.
oprostitev plačila sodne takse - premoženje prosilca - vrednost premoženja - mesečni povprečni dohodek na člana družine - premoženjski cenzus - obročno plačilo
Oprostitev plačila sodnih taks je namreč izjema, ki je namenjena le tistim prosilcem, ki bi jih zaradi prešibke dohodkovne in premoženjske situacije morebitno plačilo sodnih taks lahko ogrozilo oziroma jim občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje. Ob nadaljnjih nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da gre pri zgoraj omenjenih nepremičninah za nepremičnine, v katerih tožnik ne prebiva, in imajo tržno vrednost, zato se lahko unovčijo oziroma se z njimi lahko kako drugače razpolaga (pridobiva dohodek); in da nepremičnine niso obremenjene, pri tožniku pogoji za oprostitev plačila sodne takse niso podani, saj še vedno bistveno presega omenjeni premoženjski kriterij.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - odločanje o pritožbi - strokovni sodelavec
Samostojni sodniški pomočnik ni pristojen za odločanje o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00039421
ZPP člen 12, 214, 443, 443/1, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29. OZ člen 190, 239, 341, 352, 352/3, 364, 365.
spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - laična stranka - verodostojna listina - javna listina - vračilo preveč plačanih sredstev - napačen obračun zneskov - pravilnost obračuna - obračunavanje stroškov upravnika - stroški obratovanja - število uporabnikov stanovanja - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pasivna legitimacija upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika - kršitev pogodbe - povprečna skrbnost oškodovanca - zastaranje odškodninske terjatve - univerzalni pravni naslednik - splošni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje sukcesivne škode - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - priznanje dejstev
Škoda je nastajala iz istega razloga, zaporedno, postopno s potekom časa, torej sukcesivno. Po stališču sodne prakse zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za storilca in začetek take škode. Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala tudi celotna terjatev.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje konkretno opredelil.
SZ-1 člen 68, 68/1, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 58, 125, 125/1. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - zahteva za posredovanje podatkov - sporočanje podatkov o neplačnikih - neizpolnitev obveznosti - teorija realizacije pogodbe - veljavnost pogodbe
Po določilu 58. členu OZ je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v pisni obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki iz nje izhajajo (razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega). Ker je bila Pogodba št. 017/2003 sklenjena med tožnico in družbo A. d. d., izvajanje te pogodbe ne pomeni realizacije pogodbenega razmerja med tožnico in etažnimi lastniki. Pogodba namreč ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (prvi odstavek 125. člena OZ), tretjih pa ne zavezuje. Prvostopenjsko stališče, da pogodba št. 017/2003 zavezuje tudi etažne lastnike, temelji torej na zmotno uporabljenem materialnem pravu.