CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00037912
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8, 10. URS člen 15, 22, 23, 34, 139. ZIZ člen 15, 54, 239, 270, 270/1, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-6.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten izkaz terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo sorazmernosti - novinarska svoboda - javni interes - nevarnost za življenje in zdravje - izjema od načela kontradiktornosti - dolžnikova pravica do izjave - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavani zadevi je bila na predlog upnika zoper dolžnika izdana t. i. regulacijska začasna odredba, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Tudi za izdajo regulacijske začasne odredbe je osnovna zakonska predpostavka, da obstoji terjatev upnika do dolžnika oziroma da bo terjatev nastala, pri čemer zadošča, da upnik to izkaže s stopnjo verjetnosti. Če je navedeni pogoj izpolnjen, se nato (prav tako z dokaznim standardom verjetnosti) presoja, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
Upnik je zatrjeval obstoj svoje nedenarne terjatve do dolžnikov za prepoved nadaljnjega poseganja v njegove osebnostne pravice oziroma v pravico do časti in dobrega imena. Pravica do osebnega dostojanstva je človekova pravica, ki jo zagotavlja tako Ustava (34. člen) kot tudi EKČP (8. člen). Z Ustavo in EKČP pa je vsakomur zagotovljena tudi človekova pravica do svobode izražanja (139. člen Ustave in 10. člen EKČP). Pri presoji osnovne zakonske predpostavke za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, to je verjetnosti obstoja upnikove nedenarne terjatve do dolžnikov, si torej v konkretnem primeru stojita nasproti dve človekovi pravici.
V konkretnem primeru sta v koliziji človekova pravica do časti in dobrega imena na eni strani in človekova pravica do svobode izražanja na drugi strani. V okviru presoje prve predpostavke za izdajo začasne odredbe, torej verjetnega obsoja terjatve upnika do dolžnikov za prepoved posega v pravico do časti in dobrega imena, je tako treba tehtati, ali sta dolžnika s poročanjem o upniku oziroma njegovi dejavnosti kirurških posegov prekomerno oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti posegla v upnikovo pravico do časti in dobrega imena. Ustavno sodišče je že večkrat izreklo, da je svoboda izražanja poleg tega, da je neposreden izraz posameznikove osebnosti v družbi, tudi temeljni konstitutivni element svobodne demokratične družbe. V okviru pravice do svobode izražanja ima posebej pomembno vlogo svoboda tiska. Svoboda tiska in izražanja mnenj namreč pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost. Svoboda govora ima še poseben pomen, ko gre za izražanje v okviru novinarskega poklica, saj so široke meje svobode tiska eden od temeljev sodobne demokratične družbe. To še zlasti velja za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. Pomen pravice do svobode izražanja, ki jo zagotavlja 10. člen EKČP, izhaja tudi iz judikature ESČP. Posebej takrat, ko gre za novinarsko poročanje in pravico javnosti, da izve za informacije in ideje, ki so javnega pomena. Novinarji in mediji morajo biti odgovorni pri poročanju in ravnati v dobri veri ter javnosti zagotavljati točne in zanesljive informacije v skladu z novinarsko etiko. Poseg v svobodo novinarskega poročanja pa je z vidika 10. člena EKČP sprejemljiv le, če je upravičen z varstvom pomembnejše potrebe v javnem interesu.
Svobodni mediji so eden od ključnih gradnikov svobode človekovega udejstvovanja nasploh. So osrednji temelj demokracije, saj s svojim delovanjem ne opozarjajo zgolj na delovanja posameznikov, katerih delovanje presega strogo zasebno sfero, temveč tudi delovanje vseh treh vej oblasti. Zato višje sodišče posebej pozorno presoja tisti del pritožnikovega stališča, s katerim želi novinarki in novinarski hiši ne le prepovedati poročati o njem in njegovem delu, temveč želi, da višje sodišče korigira njuno poročanje v smislu, da naj sodišče zapove spoštljivejše izraze.
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da sta dolžnika s poročanjem o upniku in njegovi dejavnosti kirurških posegov nesorazmerno posegla v njegovo človekovo pravico do časti in dobrega imena. S poročanjem sta dolžnika zasledovala ustavno dopusten namen obveščanja javnosti o informacijah v javnem interesu (opravljanju zdravstvenih posegov), uporabljeno sredstvo – poročanje je mogoče šteti tudi kot nujno in primerno za dosego zasledovanega cilja – obveščanja javnosti. Prav tako pa poseg v upnikovo pravico do časti in dobrega imena ustreza načelu sorazmernosti v ožjem smislu. Pri tehtanju med to upnikovo človekovo pravico in na drugi strani človekovo pravico dolžnikov do svobode izražanja je odločilno troje: da gre za svobodo izražanja v okviru novinarskega poklica, da je šlo za poročanje o opravljanju zdravstvenih posegov upnika, to je o informacijah javnega pomena, in da sta dolžnika sporne izraze »mazaški zdravnik«, »mazač, pogolten na denar«, »mazaški kirurg«, »mazač«, »pogoltnež« uporabila v povezavi z upnikovim delom in ne brez dejanske podlage.
V takrat veljavnem 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bilo določeno, da kdor je imel izdatke zaradi preživljanja kake osebe, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Tako v izvršbi, ki se je vodila zoper očeta upnice, zarubljena sredstva, ki so bila nakazana dolžnici kot zakoniti zastopnici upnice (in L. L.), ne pripadajo avtomatsko njej, četudi je imela dodatne izdatke za upnico, temveč mora za to pridobiti izvršilni naslov do očeta upnice.
Pri sklepanju pogodbe o finančnem leasingu gre za vzpostavljanje takšnega poslovnega razmerja med leasingodajalcem in leasingojemalcem, ki temelji na zaupanju in je prav zaradi tega leasingojemalec pogodbenemu partnerju dolžan pojasniti vse okoliščine, ki so pomembne za sklenitev posla. Pri sklepanju predmetnega posla je na strani obdolženca torej obstajala garantna dolžnost, da sopogodbenika seznani z vsemi za nameravani posel pomembnimi okoliščinami.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5, 400/8, 403, 403/3.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - dolžnikov ugovor - preizkusno obdobje - določitev trajanja preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - začetek postopka osebnega stečaja - osebne okoliščine
Začetek postopka osebnega stečaja nad njegovo ženo je zagotovo dejstvo, ki vpliva na določitev preizkusnega obdobja.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica v ugovoru zoper plačilni nalog ni navedla nobenega relevantnega ugovornega razloga, sodna taksa pa je bila odmerjena po pravilni materialnopravni podlagi (tar. št. 4031 ZST-1) ter v pravilnem znesku (125,00 EUR), je pravilno in zakonito tudi zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog z dne 23. 7. 2019.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2, 40/2-2.
odmera nagrade izvedencu - dopolnilno izvedensko mnenje - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja
Tudi v primeru odgovora na pripombe strank na izvedensko mnenje (v konkretnem primeru obeh pravdnih strank) gre lahko za situacijo, ko se lahko izvedenčevo delo oceni kot dopolnilni izvid oziroma mnenje. To je odvisno od vsakega konkretnega primera oziroma presoje vsebine mnenja oziroma izvida.
mednarodna povratnica - podpisana vročilnica - datum vročitve sklepa
Datum žiga tuje pošte na dan, ko je ta pisanje poslala nazaj, se lahko šteje kot datum vročitve, če stranka ob podpisu na mednarodni vročilnici ni navedla datuma prevzema.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20. ZDavP-2 člen 48, 145, 145/1. ZD člen 142.
zavrženje tožbe - izvršilni naslov - davčna odločba - pravnomočna odločba - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - davčna obveznost - davčna izvršba - obvezno zdravstveno zavarovanje
Obveznost dedičev za izpolnitev davčnih obveznosti, odmerjenih pravnemu predniku, je specialno urejena v 48. členu ZDavP-2, ki določa, da je dedič dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika, a le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v sorazmerju s prejeto dediščino.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. ZZDej člen 45, 46. ZPacP člen 18.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - zdravniška napaka (medicinska napaka)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali je zdravnik S. pri zdravljenju tožnice ravnal, kot je treba in pravilno je ugotovilo, da je pri zdravljenju tožnice do 1. 6. 2011 ravnal v skladu s pravili medicinske stroke, saj je pravilno postavil (delovno) diagnozo ″sum na bronhialno astmo″ in ji predpisal ustrezno terapijo z zdravili, da je ravnal strokovno in po medicinski doktrini.
razširitev tožbe na novega toženca - privolitev novega toženca - potrebni pravdni stroški
Po določbi drugega odstavka 191. člena ZPP mora novi toženec privoliti na razširitev tožbe, ko pravdni postopek že teče. Po 179. členu ZPP pravdni postopek teče od vložitve tožbe. Torej privolitve novega toženca ne more nadomestiti sodišče s sklepom.
Pritožbeno sodišče zato sprejema trditev tožnice, da potrebni stroški pooblaščenca upoštevaje poziv sodišča z dne 12. 7. 2019 in izrecno odklonitev privolitve za vstop v pravdo v vlogi z dne 18. 9. 2019 obsegajo le nagrado v višini 50 točk po 3. točki tar. št. 39 Odvetniške tarife, 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 37,33 EUR.
vročilnica - dokazna moč javne listine - narok v postopku odločanja o ugovoru
Ob tem, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica le posplošeno zanikala prejem izvršilnega naslova ter listin, s katerimi je izkazan prehod terjatve na upnika, iz vročilnice v spisu pa izhaja, da je prejela tako izvršilni naslov kot listine, s katerimi je upnik izkazal prehod terjatve, je pritrditi sodišču prve stopnje, da so dolžnici omenjene listine bile vročene skupaj s sklepom o izvršbi.
plačilo sodne takse za ugovor - umik ugovora - začasna odredba
Iz podatkov v spisovnem gradivu in iz nadaljnjega postopanja sodišča prve stopnje, ki je s sklepom P 89/2020 z dne 20. 7. 2020 predlogu toženke za oprostitev plačila sodne takse za ugovor z dne 16. 6. 2020 zoper sklep o izdani začasni odredbi že ugodilo (listna št. 61 do 63 spisa), potrjujejo utemeljenost pritožbenih navedb.
preklic naroka za dražbo - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - naknadno odpadel pravni interes - nedovoljena pritožba
V konkretnem primeru je bil dražbeni narok, v zvezi s katerim je bil predlog za preložitev zavrnjen, preklican po vložitvi pritožbe. V posledici preklica je zato ob odločanju o pritožbi odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje odločitve o zavrnitvi njegovega predloga za preklic dražbenega naroka, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
oprostitev plačila sodne takse - premoženje prosilca - vrednost premoženja - mesečni povprečni dohodek na člana družine - premoženjski cenzus - obročno plačilo
Oprostitev plačila sodnih taks je namreč izjema, ki je namenjena le tistim prosilcem, ki bi jih zaradi prešibke dohodkovne in premoženjske situacije morebitno plačilo sodnih taks lahko ogrozilo oziroma jim občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje. Ob nadaljnjih nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da gre pri zgoraj omenjenih nepremičninah za nepremičnine, v katerih tožnik ne prebiva, in imajo tržno vrednost, zato se lahko unovčijo oziroma se z njimi lahko kako drugače razpolaga (pridobiva dohodek); in da nepremičnine niso obremenjene, pri tožniku pogoji za oprostitev plačila sodne takse niso podani, saj še vedno bistveno presega omenjeni premoženjski kriterij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00039421
ZPP člen 12, 214, 443, 443/1, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29. OZ člen 190, 239, 341, 352, 352/3, 364, 365.
spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - laična stranka - verodostojna listina - javna listina - vračilo preveč plačanih sredstev - napačen obračun zneskov - pravilnost obračuna - obračunavanje stroškov upravnika - stroški obratovanja - število uporabnikov stanovanja - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pasivna legitimacija upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika - kršitev pogodbe - povprečna skrbnost oškodovanca - zastaranje odškodninske terjatve - univerzalni pravni naslednik - splošni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje sukcesivne škode - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - priznanje dejstev
Škoda je nastajala iz istega razloga, zaporedno, postopno s potekom časa, torej sukcesivno. Po stališču sodne prakse zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za storilca in začetek take škode. Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala tudi celotna terjatev.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje konkretno opredelil.
ZIZ člen 62. ZPP člen 343, 343/4, 366. URS člen 25.
pravni interes za pritožbo - pravica do pravnega sredstva - pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljana, Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL)
Iz podatkov spisa je razvidno, da je dolžnica z ugovorom zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, navedeni sklep izpodbijala v celoti (v ugovoru je to izrecno navedla). Skladno z določbo 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v tem primeru v tej fazi postopka sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ. Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se namreč ob odločanju o dolžnikovem ugovoru v izvršilnem postopku presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo, kar bo po pravnomočnosti sklepa z dne 9. 3. 2020 predmet obravnavanja v pravdnem postopku. Ob navedenem je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica v tej fazi postopka ugodnejše odločitve ne more pričakovati.
zamudna sodba - zamudni sklep - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - sklepčnost - trditvena podlaga
Predlog tožene stranke, da naj sodišče podeli daljši rok za odgovor na tožbo, ker želi iti k odvetniku zaradi obrambe, ni obrazložen odgovor na tožbo, ki bi preprečil izdajo zamudnega sklepa.