CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00037912
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8, 10. URS člen 15, 22, 23, 34, 139. ZIZ člen 15, 54, 239, 270, 270/1, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-6.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten izkaz terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo sorazmernosti - novinarska svoboda - javni interes - nevarnost za življenje in zdravje - izjema od načela kontradiktornosti - dolžnikova pravica do izjave - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavani zadevi je bila na predlog upnika zoper dolžnika izdana t. i. regulacijska začasna odredba, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Tudi za izdajo regulacijske začasne odredbe je osnovna zakonska predpostavka, da obstoji terjatev upnika do dolžnika oziroma da bo terjatev nastala, pri čemer zadošča, da upnik to izkaže s stopnjo verjetnosti. Če je navedeni pogoj izpolnjen, se nato (prav tako z dokaznim standardom verjetnosti) presoja, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
Upnik je zatrjeval obstoj svoje nedenarne terjatve do dolžnikov za prepoved nadaljnjega poseganja v njegove osebnostne pravice oziroma v pravico do časti in dobrega imena. Pravica do osebnega dostojanstva je človekova pravica, ki jo zagotavlja tako Ustava (34. člen) kot tudi EKČP (8. člen). Z Ustavo in EKČP pa je vsakomur zagotovljena tudi človekova pravica do svobode izražanja (139. člen Ustave in 10. člen EKČP). Pri presoji osnovne zakonske predpostavke za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, to je verjetnosti obstoja upnikove nedenarne terjatve do dolžnikov, si torej v konkretnem primeru stojita nasproti dve človekovi pravici.
V konkretnem primeru sta v koliziji človekova pravica do časti in dobrega imena na eni strani in človekova pravica do svobode izražanja na drugi strani. V okviru presoje prve predpostavke za izdajo začasne odredbe, torej verjetnega obsoja terjatve upnika do dolžnikov za prepoved posega v pravico do časti in dobrega imena, je tako treba tehtati, ali sta dolžnika s poročanjem o upniku oziroma njegovi dejavnosti kirurških posegov prekomerno oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti posegla v upnikovo pravico do časti in dobrega imena. Ustavno sodišče je že večkrat izreklo, da je svoboda izražanja poleg tega, da je neposreden izraz posameznikove osebnosti v družbi, tudi temeljni konstitutivni element svobodne demokratične družbe. V okviru pravice do svobode izražanja ima posebej pomembno vlogo svoboda tiska. Svoboda tiska in izražanja mnenj namreč pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost. Svoboda govora ima še poseben pomen, ko gre za izražanje v okviru novinarskega poklica, saj so široke meje svobode tiska eden od temeljev sodobne demokratične družbe. To še zlasti velja za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. Pomen pravice do svobode izražanja, ki jo zagotavlja 10. člen EKČP, izhaja tudi iz judikature ESČP. Posebej takrat, ko gre za novinarsko poročanje in pravico javnosti, da izve za informacije in ideje, ki so javnega pomena. Novinarji in mediji morajo biti odgovorni pri poročanju in ravnati v dobri veri ter javnosti zagotavljati točne in zanesljive informacije v skladu z novinarsko etiko. Poseg v svobodo novinarskega poročanja pa je z vidika 10. člena EKČP sprejemljiv le, če je upravičen z varstvom pomembnejše potrebe v javnem interesu.
Svobodni mediji so eden od ključnih gradnikov svobode človekovega udejstvovanja nasploh. So osrednji temelj demokracije, saj s svojim delovanjem ne opozarjajo zgolj na delovanja posameznikov, katerih delovanje presega strogo zasebno sfero, temveč tudi delovanje vseh treh vej oblasti. Zato višje sodišče posebej pozorno presoja tisti del pritožnikovega stališča, s katerim želi novinarki in novinarski hiši ne le prepovedati poročati o njem in njegovem delu, temveč želi, da višje sodišče korigira njuno poročanje v smislu, da naj sodišče zapove spoštljivejše izraze.
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da sta dolžnika s poročanjem o upniku in njegovi dejavnosti kirurških posegov nesorazmerno posegla v njegovo človekovo pravico do časti in dobrega imena. S poročanjem sta dolžnika zasledovala ustavno dopusten namen obveščanja javnosti o informacijah v javnem interesu (opravljanju zdravstvenih posegov), uporabljeno sredstvo – poročanje je mogoče šteti tudi kot nujno in primerno za dosego zasledovanega cilja – obveščanja javnosti. Prav tako pa poseg v upnikovo pravico do časti in dobrega imena ustreza načelu sorazmernosti v ožjem smislu. Pri tehtanju med to upnikovo človekovo pravico in na drugi strani človekovo pravico dolžnikov do svobode izražanja je odločilno troje: da gre za svobodo izražanja v okviru novinarskega poklica, da je šlo za poročanje o opravljanju zdravstvenih posegov upnika, to je o informacijah javnega pomena, in da sta dolžnika sporne izraze »mazaški zdravnik«, »mazač, pogolten na denar«, »mazaški kirurg«, »mazač«, »pogoltnež« uporabila v povezavi z upnikovim delom in ne brez dejanske podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037870
ZIZ člen 56, 56a. OZ člen 418, 418/1. ZPP člen 319.
ugovor po izteku roka - ugovor hipotekarnega dolžnika - pravni učinek pravnomočnosti odločbe
Učinek pravnomočnosti sodne odločbe je v vezanosti strank in sodišča na odločitev, zato taisti ugovor v tem postopku ni več dopusten. Tudi v smislu ugovora po izteku roka iz 56. in 56.a člena ZIZ ne. V tej zadevi je že pravnomočno odločeno, da je zastavitelj (sedaj pa pritožnik kot njegov pravni naslednik) zavezan trpeti prodaje nepremičnin kljub citirani Pogodbi o prevzemu dolga.
ZPP člen 325, 332, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3.
postopek osebnega stečaja - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - sklep o prodaji - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - izvršilni naslov - kogentnost - diskrecijska pravica - dopolnitev sklepa - dopolnilni sklep - izdaja sklepa - rok za izpraznitev - obrazloženost odločitve
V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP mora sodišče izdati sklep o izpraznitvi stanovanja ali stanovanjske hiše že ob izdaji sklepa o prodaji. Navedena določba je kogentna, kar pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa glede izpraznitve in izročitve nepremičnine nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi in izročitvi odloči drugače. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naredilo le tisto, kar bi moralo storiti že hkrati s prvim sklepom o prodaji dolžnikove nepremičnine, zaradi česar je bil rok za izpraznitev nepremičnine podaljšan. Pri izpodbijanem sklepu pa ne gre, kot je to navedlo sodišče prve stopnje, za izdajo dopolnilnega sklepa v skladu s 325. in 332. členom ZPP, temveč le za (pravilno) izdajo sklepa v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP.
ZPSVIKOB člen 1, 8, 45. ZPP člen 191. ZBan-1 člen 350a.
stvarna pristojnost sodišča - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - atrakcija pristojnosti - imetniki podrejenih obveznic - sosporništvo na pasivni strani - pasivna legitimacija - odškodninski tožbeni zahtevek - splošna in specialna zakonska ureditev - solidarna odgovornost - solidarni dolžniki - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - tožba proti poslovnim bankam
V pritožbenem postopku ni sporno, da je za odločanje o zahtevku zoper drugo toženko Banko Slovenije, glede na navedene določbe ZPSVIKOB pristojno Okrožno sodišče v Mariboru in se je v tem obsegu prvostopenjsko sodišče pravilno izreklo za nepristojno. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da zgolj razlog, da sta stranki na pasivni strani toženi solidarno in zato materialni sospornici v smislu prvega odstavka 191. člena ZPP, še ne predstavlja razloga za atrakcijo pristojnosti tudi za prvo toženo stranko.
Tožilec mora dokazati vse prvine obtožbe, to je dejanski stan, ki se ujema z zakonskimi znaki očitanih dejanj, protipravnost dejanj in obdolženčevo krivdo, saj je tožilec enako kot sodišče zavezan k iskanju resnice. Obdolžencu pa se v samem kazenskem postopku ni potrebno braniti in mu ni treba ničesar dokazovati ter je lahko dokazno aktiven ali pasiven.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20. ZDavP-2 člen 48, 145, 145/1. ZD člen 142.
zavrženje tožbe - izvršilni naslov - davčna odločba - pravnomočna odločba - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - davčna obveznost - davčna izvršba - obvezno zdravstveno zavarovanje
Obveznost dedičev za izpolnitev davčnih obveznosti, odmerjenih pravnemu predniku, je specialno urejena v 48. členu ZDavP-2, ki določa, da je dedič dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika, a le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v sorazmerju s prejeto dediščino.
mednarodna povratnica - podpisana vročilnica - datum vročitve sklepa
Datum žiga tuje pošte na dan, ko je ta pisanje poslala nazaj, se lahko šteje kot datum vročitve, če stranka ob podpisu na mednarodni vročilnici ni navedla datuma prevzema.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2, 40/2-2.
odmera nagrade izvedencu - dopolnilno izvedensko mnenje - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja
Tudi v primeru odgovora na pripombe strank na izvedensko mnenje (v konkretnem primeru obeh pravdnih strank) gre lahko za situacijo, ko se lahko izvedenčevo delo oceni kot dopolnilni izvid oziroma mnenje. To je odvisno od vsakega konkretnega primera oziroma presoje vsebine mnenja oziroma izvida.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - obvezno zastopanje po odvetniku
Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.
zamudna sodba - zamudni sklep - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - sklepčnost - trditvena podlaga
Predlog tožene stranke, da naj sodišče podeli daljši rok za odgovor na tožbo, ker želi iti k odvetniku zaradi obrambe, ni obrazložen odgovor na tožbo, ki bi preprečil izdajo zamudnega sklepa.
razširitev tožbe na novega toženca - privolitev novega toženca - potrebni pravdni stroški
Po določbi drugega odstavka 191. člena ZPP mora novi toženec privoliti na razširitev tožbe, ko pravdni postopek že teče. Po 179. členu ZPP pravdni postopek teče od vložitve tožbe. Torej privolitve novega toženca ne more nadomestiti sodišče s sklepom.
Pritožbeno sodišče zato sprejema trditev tožnice, da potrebni stroški pooblaščenca upoštevaje poziv sodišča z dne 12. 7. 2019 in izrecno odklonitev privolitve za vstop v pravdo v vlogi z dne 18. 9. 2019 obsegajo le nagrado v višini 50 točk po 3. točki tar. št. 39 Odvetniške tarife, 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 37,33 EUR.
silobran - istočasnost napada in obrambe - protipraven napad - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe
Pri tem bo moralo najprej zanesljivo ugotoviti ali je oškodovanec (in ne morda kdo drug) dejansko napadel obtoženca tako, da ga je udaril v rebra oziroma mu skočil za vrat in ga povlekel stran. Če bo ugotovilo, da ga je, bo moralo nadalje ugotoviti ali napad ni morebiti že prenehal tedaj, ko je obtoženi udaril oškodovanca. Napad in obramba morata biti namreč istočasna, saj je obramba upravičena in dovoljena dokler napad traja. Pri silobranu namreč napadeni z obrambo, od sebe odvrača protipraven napad, če pa je ta že dokončan, obramba ni več upravičena. Odgovor na to vprašanje pa je pomemben tudi za presojo nadaljnjega pogoja za obstoj silobrana, to je, da je bilo obtoženčevo ravnanje za odvrnitev napada potrebno oziroma, da napada oškodovanca ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodovanjem le-tega. Šele v primeru, če bo sodišče ugotovilo, da je bil obtoženi s strani oškodovanca dejansko protipravno napaden in da je napad še trajal, ko je obtoženi udaril oškodovanca in je bilo to neizogibno potrebno za odvrnitev napada, pa bo sodišče moralo presojati tudi sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00039421
ZPP člen 12, 214, 443, 443/1, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29. OZ člen 190, 239, 341, 352, 352/3, 364, 365.
spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - laična stranka - verodostojna listina - javna listina - vračilo preveč plačanih sredstev - napačen obračun zneskov - pravilnost obračuna - obračunavanje stroškov upravnika - stroški obratovanja - število uporabnikov stanovanja - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pasivna legitimacija upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika - kršitev pogodbe - povprečna skrbnost oškodovanca - zastaranje odškodninske terjatve - univerzalni pravni naslednik - splošni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje sukcesivne škode - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - priznanje dejstev
Škoda je nastajala iz istega razloga, zaporedno, postopno s potekom časa, torej sukcesivno. Po stališču sodne prakse zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za storilca in začetek take škode. Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala tudi celotna terjatev.
plačilo sodne takse za ugovor - umik ugovora - začasna odredba
Iz podatkov v spisovnem gradivu in iz nadaljnjega postopanja sodišča prve stopnje, ki je s sklepom P 89/2020 z dne 20. 7. 2020 predlogu toženke za oprostitev plačila sodne takse za ugovor z dne 16. 6. 2020 zoper sklep o izdani začasni odredbi že ugodilo (listna št. 61 do 63 spisa), potrjujejo utemeljenost pritožbenih navedb.
preklic naroka za dražbo - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - naknadno odpadel pravni interes - nedovoljena pritožba
V konkretnem primeru je bil dražbeni narok, v zvezi s katerim je bil predlog za preložitev zavrnjen, preklican po vložitvi pritožbe. V posledici preklica je zato ob odločanju o pritožbi odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje odločitve o zavrnitvi njegovega predloga za preklic dražbenega naroka, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. ZZDej člen 45, 46. ZPacP člen 18.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - zdravniška napaka (medicinska napaka)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo ali je zdravnik S. pri zdravljenju tožnice ravnal, kot je treba in pravilno je ugotovilo, da je pri zdravljenju tožnice do 1. 6. 2011 ravnal v skladu s pravili medicinske stroke, saj je pravilno postavil (delovno) diagnozo ″sum na bronhialno astmo″ in ji predpisal ustrezno terapijo z zdravili, da je ravnal strokovno in po medicinski doktrini.
ZIZ člen 62. ZPP člen 343, 343/4, 366. URS člen 25.
pravni interes za pritožbo - pravica do pravnega sredstva - pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljana, Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL)
Iz podatkov spisa je razvidno, da je dolžnica z ugovorom zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, navedeni sklep izpodbijala v celoti (v ugovoru je to izrecno navedla). Skladno z določbo 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v tem primeru v tej fazi postopka sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ. Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se namreč ob odločanju o dolžnikovem ugovoru v izvršilnem postopku presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo, kar bo po pravnomočnosti sklepa z dne 9. 3. 2020 predmet obravnavanja v pravdnem postopku. Ob navedenem je pritrditi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnica v tej fazi postopka ugodnejše odločitve ne more pričakovati.
oprostitev plačila sodne takse - premoženje prosilca - vrednost premoženja - mesečni povprečni dohodek na člana družine - premoženjski cenzus - obročno plačilo
Oprostitev plačila sodnih taks je namreč izjema, ki je namenjena le tistim prosilcem, ki bi jih zaradi prešibke dohodkovne in premoženjske situacije morebitno plačilo sodnih taks lahko ogrozilo oziroma jim občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje. Ob nadaljnjih nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da gre pri zgoraj omenjenih nepremičninah za nepremičnine, v katerih tožnik ne prebiva, in imajo tržno vrednost, zato se lahko unovčijo oziroma se z njimi lahko kako drugače razpolaga (pridobiva dohodek); in da nepremičnine niso obremenjene, pri tožniku pogoji za oprostitev plačila sodne takse niso podani, saj še vedno bistveno presega omenjeni premoženjski kriterij.