Pritožba temelji na predpostavki, da iz razloga, ker osumljeni ni podpisal strani zapisnika, kjer je podan pravni pouk, določen v šestem odstavku 148. člena ZKP, pravnega pouka ni dobil. Navedeno po pritožbi pomeni, da je podal izjavo, ne da bi bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, ki je eno od temeljnih pravnih jamstev v kazenskem postopku, ki ga določa Ustava RS v 29. členu. Z navedenim pritožbenim sklepanjem ni mogoče soglašati. Določba drugega odstavka 82. člena ZKP se nanaša le na zaslišanje in določa, da v primeru, če obsega zapisnik več strani, podpiše zaslišanec vsako stran posebej. Ko pritožnik navaja, da obdolženemu pravni pouk sploh ni bil podan, je treba pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da iz vsebine zapisnika o uradnem zaznamku izhaja nasprotno. Pravni pouk je zapisan na prvi strani zapisnika, na drugi strani zapisnika je zapisana izjava osumljenega, da je pravni pouk razumel, pri čemer je na prvi strani še navedeno, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, temu pa sledi izjava, ki jo je osumljeni podal v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih je osumljen. V zaključku zapisnika je navedeno, da bila vsebina uradnega zaznamka osumljenemu prebrana, da pripomb na vsebino nima, osumljenemu pa je bila vročena kopija uradnega zaznamka o izjavi, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom.
SPZ člen 193,199, 199/3, 200,261, 262, 264, 264/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.. ZS člen 83a, 83a/1.
zemljiškoknjižni postopek - pravočasnost pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prenehanje stavbne pravice - pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo - izbris stavbne pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Predlagateljica je zemljiškoknjižna lastnica zemljiške parcele, pri kateri je vpisana sporna stavbna pravica kot izvedena stvarna pravica in tožnica iz pravnomočne zamudne sodbe, s katero je odločeno, da stavbna pravica preneha. Gre za predčasno prenehanje pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici (262. člen SPZ).
Zamudna sodba učinkuje zoper zemljiškoknjižnega imetnika stavbne pravice in predstavlja eno od listin, ki jo zakon določa kot podlago za predlagani izbris stavbne pravice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Okoliščine, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost zamudne sodbe, so za zemljiškoknjižni postopek brezpredmetne (načelo formalnosti postopka).
Pri tem načinu prenehanja stavbne pravice ni potrebno soglasje imetnika zastavne pravice, ki obremenjuje stavbno pravico.
Ovire za predlagani izbris ne predstavlja niti v času odločanja obstoječi vpis zemljiškega dolga, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.
delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - vodenje gospodarske družbe
Kot okoliščino za zavrnitev predloga za alternativno izvršitev zaporne kazni ne bi smelo upoštevati, da je obsojeni kaznivo dejanje storil kot direktor gospodarske družbe, ki je bil pooblaščen in odgovoren za zakonito poslovanje in razpolaganje s sredstvi gospodarske družbe, saj dejstvo, da je obsojeni kaznivo dejanje storil pri vodenju gospodarske družbe, po takrat veljavnem kazenskem zakoniku, predstavlja zakonski znak očitanega kaznivega dejanja, ki pa se že pri odmeri kazenske sankcije ne sme upoštevati kot okoliščina, ki vpliva na odmero kazni.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki priznalo le strošek odgovora na tožbo in prve pripravljalne vloge, ne pa tudi stroškov za sestavo druge in tretje pripravljalne vloge. V navedenih pripravljalnih vlogah se je tožena stranka vsebinsko opredelila do tožbenega zahtevka in opozorila na relevantno sodno prakso, zato ne gre za vsebinsko prazne in nepotrebne vloge. Tožena stranka tako utemeljeno opozarja, da gre za potrebne stroške, ki bi jih sodišče prve stopnje toženi stranki moralo priznati.
odredba preiskovalnega sodnika - nedovoljeni dokazi - obrazložitev odredbe - razlogi za sum
Sodišče druge stopnje pa v nasprotju s pritožnico ugotavlja, da predmetni odredbi preiskovalnih sodnikov izpolnjujeta vse pogoje, ki jih določa prvi odstavek 156. člena ZKP.
spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja - stroški vzdrževanja - obratovalni stroški - neupravičena obogatitev - povrnitev stroškov - ugovor pasivne legitimacije - lastnik - obveznosti lastnika - najemnik
Zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec kot etažni lastnik obravnavanega stanovanja dolžan tožnici plačati vtoževane stroške upravljanja ter ji povrniti stroške zavarovanja stavbe, vzdrževanja in obratovanja, ki jih je tožnica zanj založila iz lastnih sredstev, je pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037787
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 131, 135, 136, 136/1.
krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - element subjektivne krivde - stanje nerazsodnosti - demenca - neodgovorne osebe - sprejem poštne pošiljke - pravne posledice vročitve - odklonitev sprejema pisanja - očitek protispisnosti - poslovna sposobnost - dokazna ocena - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - razlog za postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena vseh dokazov - dokazni standard - obstoj spoznavne krize
Tožnik utemeljuje kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s kritiko dokazne ocene izdelanih izvedeniških mnenj v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi. Takšna kritika lahko pomeni zgolj grajo ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa očitane kršitve.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je dvom v mnenje izvedenke dr. A. A. odpravilo z mnenjem dr. S. S., ni kršilo določbe 254. člena ZPP. V konkretnem primeru niti ni šlo za nejasnost, nepolnost oziroma nasprotja v mnenju dr. A. A., ampak je sodišče v mnenje podvomilo zaradi ravnanja toženkinih bližnjih v postopku.
Tudi izvedeniška mnenja, tako kot vsak drug dokaz, so podvržena prosti oceni dokazov in sodišča ne obvezujejo. Ob upoštevanju 8. člena ZPP je zato naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana. In v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje to tudi storilo. Skrbno in natančno ni ocenilo le mnenja dr. A. A. in dr. S. S., ampak je ocenilo tudi (drugačno) mnenje dr. K. K. in obrazložilo, zakaj mu ne sledi.
Pri vprašanju, ali je bila toženka ob poskusu vročitve v marcu 2009 razsodna oziroma ali je bila sposobna razumeti, kaj vročevalec želi, in dojeti posledice odklonitve vročitve za hčerko in zase, gre za vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju. Tega znanja pa ne sodišče ne ostali udeleženci postopka nimajo.
Pri sklepanju pogodbe o finančnem leasingu gre za vzpostavljanje takšnega poslovnega razmerja med leasingodajalcem in leasingojemalcem, ki temelji na zaupanju in je prav zaradi tega leasingojemalec pogodbenemu partnerju dolžan pojasniti vse okoliščine, ki so pomembne za sklenitev posla. Pri sklepanju predmetnega posla je na strani obdolženca torej obstajala garantna dolžnost, da sopogodbenika seznani z vsemi za nameravani posel pomembnimi okoliščinami.
Zagovornika tudi v pritožbi izražata prepričanje, da priporna razloga ponovitvene nevarnosti in begosumnost nista podana, ker sta obdolženca bila pravnomočno obsojena. Da so take navedbe neutemeljene, je pojasnilo že sodišče prve stopnje v drugem odstavku 11. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko je pravilno izpostavilo, da se obdolženca ne nahajata na prestajanju zaporne kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju. V slednji zadevi je bil pripor zoper obdolženca odpravljen, kar pomeni, da bi v primeru odprave pripora tudi v predmetni zadevi, obdolženca bila na prostosti in ne na prestajanju pravnomočno izrečene zaporne kazni, kar bi jima omogočalo tako ponovno izvrševanje kaznivih dejanj kot tudi beg iz Slovenije, s katerim bi preprečila kazenski pregon v predmetni zadevi.
URS člen 158. ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 13/3, 34a, 34a/5. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse - razveljavitev plačilnega naloga - pravnomočnost - pravnomočnost sklepa - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Plačilo sodne takse je javnopravna obveznost, za katere ne pride v poštev smiselna ali analogna uporaba ZST-1. Zakon določa možnost taksnih olajšav z namenom, da se zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva in enakega varstva pravic, ob hkratnem upoštevanju državnega interesa po zaračunavanju taks za financiranje delovanja sodišč. Tožeči stranki je bila s pravnomočnim sklepom, s katerim ji je bila odložena obveznost plačila sodne takse, omogočena taksna olajšava in s tem dostop do sodišča, ki je meritorno obravnavalo njeno zahtevo. Ne more pa sodišče samo, ob uporabi analogije, po uradni dolžnosti oprostiti stranko obveznosti plačila sodne takse.
Taksna obveznost in odločitev o olajšavi zajema postopek kot tak in ne pomeni, da lahko stranka predlaga ponovno taksno olajšavo, za vsak kasnejši plačilni nalog, ki ga prejme od sodišča. Sodišče je izdalo plačilni nalog z dne 5. 3. 2019 po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Zoper tak nalog, ki primarno služi kot opozorilo stranki na njeno že nastalo obveznost, lahko stranka sicer poda ugovor, ne more pa predlagati ponovne taksne olajšave, ker je o tem že bilo pravnomočno odločeno. Navedenega ne spremeni niti okoliščina, da je sodišče konkretni plačilni nalog razveljavilo zaradi previsoko zaračunane sodne takse (ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča) in izdalo novega. Za to ima izrecno pooblastilo v zakonu (peti odstavek 34.a člena ZST-1). Po izdaji plačilnega naloga stranka ne more nato ponovno zaprositi za taksno olajšavo, saj se plačilni nalog nanaša na že nastalo taksno obveznost, glede olajšave za slednjo pa je že bilo odločeno.
obstoj terjatve - obstoj nasprotne terjatve - ugotovitev neobstoja terjatve - v pobot uveljavljana terjatev - pobotni ugovor - pobotna izjava - najemna pogodba za poslovni prostor - neplačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - varščina - pravni interes
Glede v pobot uveljavljene denarne terjatve varščine, plačane ob sklenitvi najemne pogodbe, je pravilno stališče sodbe, da se toženec ne more sklicevati, da ni podal pobotne izjave za navedeni denarni znesek, tudi če bi takšen njegov ugovor pravočasen, saj sta se pravdni stranki ob sklenitvi najemne pogodbe izrecno dogovorili, da se varščina lahko poračuna z odprtimi terjatvami najemodajalca iz naslova najemnine ali stroškov po sklenjeni najemni pogodbi. Tožnica je varščino na ta način pobotala s svojimi zgodnejšemi terjatvami.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039267
KZ-1 člen 86/8, 86/11.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - opravičljivi razlogi - subjektivni razlogi na strani stranke
Odločilno v tej zadevi namreč je, da po poteku (skrajnega) roka za opravo dela v splošno korist in tudi po naknadnem pozivu z dne 26. 4. 2019 obsojenec dela v splošno korist ni opravil, razlogi za neopravo dela v splošno korist pa so tako, kot prepričljivo izhaja iz izpodbijanega sklepa, bili izključno v sferi obsojenca, ki jih je prvo sodišče prepoznalo tudi v obsojenčevi obsodbi v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V IK 41679/2014 z dne 27. 1. 2015 in nenazadnje tudi v obsojenčevi pasivnosti, ko tudi po začetku teka pogojnega odpusta ni bil motiviran z opravo dela v splošno korist.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica v ugovoru zoper plačilni nalog ni navedla nobenega relevantnega ugovornega razloga, sodna taksa pa je bila odmerjena po pravilni materialnopravni podlagi (tar. št. 4031 ZST-1) ter v pravilnem znesku (125,00 EUR), je pravilno in zakonito tudi zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog z dne 23. 7. 2019.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00037869
ZIZ člen 17. ZST-1 člen 11, 12a, 12a/3. ZPP člen 7, 212.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - skupna višina dolgov - vrednost nepremičnin
Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, mora vse navedbe v zvezi z obremenitvami oziroma upravičenimi razlogi za nemožnost razpolaganja s premoženjem navesti že v predlogu za taksno oprostitev in v zvezi z njimi tudi predlagati dokaze, saj sodišče po uradni dolžnosti pridobi le podatke iz uradnih evidenc o dohodkih in premoženju. Vknjižene hipoteke same po sebi ne izkazujejo dejanske višine dolgov, saj so le-ti lahko delno poplačani (nedeljivost hipoteke). Dolžnik tako v predlogu za taksno oprostitev ni zatrjeval in izkazal, da dolgovi presegajo vrednost premoženja, na katerem imajo upniki prednostno poplačilno pravico. Navedbe o tem, da tudi prodaja nepremičnin ne bi v zvezi s plačilom sodne takse pomenila nobene razlike, ker naj bi vrednost dolgov presegala vrednost nepremičnin, prav tako pa dolžnik z najemninami ne bi mogel pokriti sodne takse, so ostale nekonkretizirane, saj ni podana dolžnikova natančna višina dolgov, z namenom odločanja o taksni oprostitvi pa teh podatkov sodišče ni dolžno ugotavljati samo.
V konkretnem primeru gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, dolžnik svojih obveznosti do upnikov ni poplačal ter se že nekaj časa zaveda možnosti prodaje njegovega premoženja v izvršilnem postopku, v katerem dolžnikom redno nastajajo tudi stroški sodnih taks, zato strošek plačila sodnih taks zanj ni mogel biti presenečenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039998
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1.
delo v splošno korist - podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka
Obsojenec, ki bi delo v splošno korist moral opraviti v obdobju od 29. 1. 2019 do 29. 1. 2020, v katerem pa ni poskrbel niti za prijavo stalnega prebivališča, niti se ni oglasil pri izvajalskih organizacijah, se ne more uspešno sklicevati, da tega ni storil, ker je v letu 2019 in 2020 opravljal hišna dela pri J. K., ker je v maju 2020 začel z adaptacijo stanovanja pri O. M. in ker je v letu 2019 prenavljal kopalnico pri Z. B., pri kateri je celo leto tudi opravljal vsa dela okrog hiše. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da je v letu, ko bi obsojenec moral opraviti družbeno koristno delo, res opravljal priložnostna dela, vendar pa iz pritožbi priloženih potrdil naročnikov dela, nikakor ne izhaja, da obsojeni ne bi mogel opraviti tudi dela v splošno korist, ki mu je bilo določeno kot nadomestilo za izvršitev zaporne kazni.
stiki otroka s staršem - sprememba stikov - stiki v korist otroka - nepristno mnenje otroka - spremenjene okoliščine - izvid in mnenje izvedenca - pravica staršev do stikov z otrokom
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o predlogu za spremembo stikov opredelilo do koristi otroka.
Ker pa so stiki za otroka koristni in je pomembna tudi pravica staršev do stikov, je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni vseh prizadetih. To ravnovesje pa je predstavljal dogovor, sklenjen v obliki sodne poravnave.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1. ODZ paragraf 326, 345, 1460, 1461, 1477. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1. ZPP člen 2. ZZK-1 člen 11, 11/2. Temeljni zakon o koriščenju kmetijskih zemljišč (1959) člen 83.
ugotovitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - dobra vera - domneva dobroverne posesti - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - tek priposestvovalne dobe - razlaga pogodbe - gramatikalna razlaga - del parcele - ničnost kupoprodajne pogodbe - kmetijsko zemljišče
Dejstvo, da je kupna pogodba sklenjena v nasprotju s prisilnimi predpisi (kar lahko vodi v njeno ničnost), lahko vpliva na kupčevo dobro vero. Sodišče mora zato presojo opraviti v vsakem primeru posebej in odločiti, ali je, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, izkazano, da je bil pridobitelj (in njegovi pravni nasledniki) v opravičljivi zmoti o tem, da je postal lastnik.
Tožilec mora dokazati vse prvine obtožbe, to je dejanski stan, ki se ujema z zakonskimi znaki očitanih dejanj, protipravnost dejanj in obdolženčevo krivdo, saj je tožilec enako kot sodišče zavezan k iskanju resnice. Obdolžencu pa se v samem kazenskem postopku ni potrebno braniti in mu ni treba ničesar dokazovati ter je lahko dokazno aktiven ali pasiven.
odločitev o stroških postopka - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - sporen temelj in višina odškodnine
Metoda ločenega izračuna uspeha glede na temelj in višino je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških le glede na končni uspeh, ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh, prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev.
spor majhne vrednosti - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - pogodba o naročilu (mandat) - pogodba v korist tretjega - dokazovanje
Tožeča stranka ni pridobila materialnopravnega upravičenja terjati od toženke odvetniških stroškov na podlagi mandatne pogodbe, saj ni dokazala, da bi bila takšna pogodba sklenjena.