ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5, 400/8, 403, 403/3.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - dolžnikov ugovor - preizkusno obdobje - določitev trajanja preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - začetek postopka osebnega stečaja - osebne okoliščine
Začetek postopka osebnega stečaja nad njegovo ženo je zagotovo dejstvo, ki vpliva na določitev preizkusnega obdobja.
ZPSVIKOB člen 1, 8, 45. ZPP člen 191. ZBan-1 člen 350a.
stvarna pristojnost sodišča - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - atrakcija pristojnosti - imetniki podrejenih obveznic - sosporništvo na pasivni strani - pasivna legitimacija - odškodninski tožbeni zahtevek - splošna in specialna zakonska ureditev - solidarna odgovornost - solidarni dolžniki - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - tožba proti poslovnim bankam
V pritožbenem postopku ni sporno, da je za odločanje o zahtevku zoper drugo toženko Banko Slovenije, glede na navedene določbe ZPSVIKOB pristojno Okrožno sodišče v Mariboru in se je v tem obsegu prvostopenjsko sodišče pravilno izreklo za nepristojno. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da zgolj razlog, da sta stranki na pasivni strani toženi solidarno in zato materialni sospornici v smislu prvega odstavka 191. člena ZPP, še ne predstavlja razloga za atrakcijo pristojnosti tudi za prvo toženo stranko.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica v ugovoru zoper plačilni nalog ni navedla nobenega relevantnega ugovornega razloga, sodna taksa pa je bila odmerjena po pravilni materialnopravni podlagi (tar. št. 4031 ZST-1) ter v pravilnem znesku (125,00 EUR), je pravilno in zakonito tudi zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog z dne 23. 7. 2019.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki priznalo le strošek odgovora na tožbo in prve pripravljalne vloge, ne pa tudi stroškov za sestavo druge in tretje pripravljalne vloge. V navedenih pripravljalnih vlogah se je tožena stranka vsebinsko opredelila do tožbenega zahtevka in opozorila na relevantno sodno prakso, zato ne gre za vsebinsko prazne in nepotrebne vloge. Tožena stranka tako utemeljeno opozarja, da gre za potrebne stroške, ki bi jih sodišče prve stopnje toženi stranki moralo priznati.
V obravnavanem primeru je bil v času vložitve pritožbe pravni interes prvega upnika podan, saj je sodišče s tem, ko je predlogu dolžnice za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do 20. 8. 2020, izdalo zanj neugodno odločbo. Vendar pa je treba upoštevati, da je ta rok ob odločanju o pritožbi že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prvemu upniku ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi proti sklepu o odlogu že potekel. S potekom tega obdobja pa je tudi pravni interes upnika za pritožbo proti taki odločitvi prenehal, saj upnik ugodnejše odločitve ne more več doseči. Ugotavljanje zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijanega sklepa bi bilo zanj brez učinka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00037818
OZ člen 826, 833, 833/1, 833/3, 833/4, 833/5, 835. Direktiva Sveta z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih člen 17, 17(2), 17(3). ZPP člen 189, 189/3, 216, 216/1, 243, 286b.
pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba o posredovanju - posredniška pogodba - pogodba za nedoločen čas - trgovski zastopnik - odpravnina - pravica do odpravnine - uveljavljanje odpravnine - odškodnina - izvedenec - umik dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - odločanje po prostem preudarku - navidezna kumulacija zahtevkov - nedovoljena pritožbena novota - obstoj pravde - litispendenca
Ni mogoče slediti izračunu odpravnine po katerem bi ena od dveh dejavnosti, ki pomeni veliko večino prihodkov stranke, pomenila le manjši del stroškov. Tožeča stranka s tem ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Upoštevanje zgolj že nastalih stroškov, brez prihodnjih, in predvidevanje dobička zgolj na podlagi povprečja rezultatov, ne more zadostovati za izračun odpravnine.
S samo sklenitvijo novih naročniških razmerij za nove stranke tožena stranka še ni dosegla znatne koristi. Vsaka gospodarska pogodba se sklene, ker stranki pričakujeta določeno korist od nje. Pravica do odpravnine ni avtomatična, temveč le ob izpolnitvi določenih pogojev, med katerimi je tudi obstoj znatne koristi na strani naročitelja.
Tožeča stranka je iz iste dejanske podlage zahtevala plačilo odpravnine po več zahtevkih. Pri tem je šlo zgolj za različne zneske in v bistvu za t. i. vključene zahtevke in primer navidezne kumulacije zahtevkov. Znesek podrednega in podpodrednega zahtevka je že bil vključen v primarni zahtevek. V razmerju med različnimi zahtevki (ki pa to dejansko niso bili) je že nastopila litispendenca. Slednja pa predstavlja razlog za zavrženje tožbe.
delo v splošno korist - stroški kazenskega postopka - plačilo stroškov kazenskega postopka - sodba o kaznovalnem nalogu
Obsojenec povsem spregleda, da je sodišče prve stopnje dne 24. 1. 2020 izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu. Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da bo po izteku roka za ugovor, če ta ne bo vložen, sodba o kaznovalnem nalogu postala pravnomočna in bo izrečena kazenska sankcija oziroma ukrep izvršen, pritožnik ni ugovarjal (list. št. 207).
Ko je prejel plačilna naloga za plačilo stroškov kazenskega postopka (list. št. 213) in za plačilo nadomestila za odvzeto premoženjsko korist (list. št. 214), pa je sodišču poslal prošnji za opravljanje dela v splošno korist, da bi na tak način "oddelal" nastale stroške kazenskega postopka v višini 652,20 EUR in nadomestilo za odvzeto premoženjsko korist v višini 7.175,09 EUR (list. št. 216 in 217).
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko takima prošnjama ni ugodilo z obrazložitvijo, da Kazenski zakonik in Zakon o kazenskem postopku takšne možnosti nadomestitve odvzete premoženjske koristi in plačila stroškov kazenskega postopka z opravljanjem dela v splošno korist ne urejata, zaradi česar izpodbijanega sklepa na način, kot predlaga obsojenec v pritožbi, ni moč spremeniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037870
ZIZ člen 56, 56a. OZ člen 418, 418/1. ZPP člen 319.
ugovor po izteku roka - ugovor hipotekarnega dolžnika - pravni učinek pravnomočnosti odločbe
Učinek pravnomočnosti sodne odločbe je v vezanosti strank in sodišča na odločitev, zato taisti ugovor v tem postopku ni več dopusten. Tudi v smislu ugovora po izteku roka iz 56. in 56.a člena ZIZ ne. V tej zadevi je že pravnomočno odločeno, da je zastavitelj (sedaj pa pritožnik kot njegov pravni naslednik) zavezan trpeti prodaje nepremičnin kljub citirani Pogodbi o prevzemu dolga.
spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja - stroški vzdrževanja - obratovalni stroški - neupravičena obogatitev - povrnitev stroškov - ugovor pasivne legitimacije - lastnik - obveznosti lastnika - najemnik
Zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec kot etažni lastnik obravnavanega stanovanja dolžan tožnici plačati vtoževane stroške upravljanja ter ji povrniti stroške zavarovanja stavbe, vzdrževanja in obratovanja, ki jih je tožnica zanj založila iz lastnih sredstev, je pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00037869
ZIZ člen 17. ZST-1 člen 11, 12a, 12a/3. ZPP člen 7, 212.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - skupna višina dolgov - vrednost nepremičnin
Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, mora vse navedbe v zvezi z obremenitvami oziroma upravičenimi razlogi za nemožnost razpolaganja s premoženjem navesti že v predlogu za taksno oprostitev in v zvezi z njimi tudi predlagati dokaze, saj sodišče po uradni dolžnosti pridobi le podatke iz uradnih evidenc o dohodkih in premoženju. Vknjižene hipoteke same po sebi ne izkazujejo dejanske višine dolgov, saj so le-ti lahko delno poplačani (nedeljivost hipoteke). Dolžnik tako v predlogu za taksno oprostitev ni zatrjeval in izkazal, da dolgovi presegajo vrednost premoženja, na katerem imajo upniki prednostno poplačilno pravico. Navedbe o tem, da tudi prodaja nepremičnin ne bi v zvezi s plačilom sodne takse pomenila nobene razlike, ker naj bi vrednost dolgov presegala vrednost nepremičnin, prav tako pa dolžnik z najemninami ne bi mogel pokriti sodne takse, so ostale nekonkretizirane, saj ni podana dolžnikova natančna višina dolgov, z namenom odločanja o taksni oprostitvi pa teh podatkov sodišče ni dolžno ugotavljati samo.
V konkretnem primeru gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, dolžnik svojih obveznosti do upnikov ni poplačal ter se že nekaj časa zaveda možnosti prodaje njegovega premoženja v izvršilnem postopku, v katerem dolžnikom redno nastajajo tudi stroški sodnih taks, zato strošek plačila sodnih taks zanj ni mogel biti presenečenje.
ZPP člen 325, 332, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3.
postopek osebnega stečaja - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - sklep o prodaji - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - izvršilni naslov - kogentnost - diskrecijska pravica - dopolnitev sklepa - dopolnilni sklep - izdaja sklepa - rok za izpraznitev - obrazloženost odločitve
V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP mora sodišče izdati sklep o izpraznitvi stanovanja ali stanovanjske hiše že ob izdaji sklepa o prodaji. Navedena določba je kogentna, kar pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa glede izpraznitve in izročitve nepremičnine nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi in izročitvi odloči drugače. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naredilo le tisto, kar bi moralo storiti že hkrati s prvim sklepom o prodaji dolžnikove nepremičnine, zaradi česar je bil rok za izpraznitev nepremičnine podaljšan. Pri izpodbijanem sklepu pa ne gre, kot je to navedlo sodišče prve stopnje, za izdajo dopolnilnega sklepa v skladu s 325. in 332. členom ZPP, temveč le za (pravilno) izdajo sklepa v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037787
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 131, 135, 136, 136/1.
krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - element subjektivne krivde - stanje nerazsodnosti - demenca - neodgovorne osebe - sprejem poštne pošiljke - pravne posledice vročitve - odklonitev sprejema pisanja - očitek protispisnosti - poslovna sposobnost - dokazna ocena - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - razlog za postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena vseh dokazov - dokazni standard - obstoj spoznavne krize
Tožnik utemeljuje kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s kritiko dokazne ocene izdelanih izvedeniških mnenj v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi. Takšna kritika lahko pomeni zgolj grajo ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa očitane kršitve.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je dvom v mnenje izvedenke dr. A. A. odpravilo z mnenjem dr. S. S., ni kršilo določbe 254. člena ZPP. V konkretnem primeru niti ni šlo za nejasnost, nepolnost oziroma nasprotja v mnenju dr. A. A., ampak je sodišče v mnenje podvomilo zaradi ravnanja toženkinih bližnjih v postopku.
Tudi izvedeniška mnenja, tako kot vsak drug dokaz, so podvržena prosti oceni dokazov in sodišča ne obvezujejo. Ob upoštevanju 8. člena ZPP je zato naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana. In v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje to tudi storilo. Skrbno in natančno ni ocenilo le mnenja dr. A. A. in dr. S. S., ampak je ocenilo tudi (drugačno) mnenje dr. K. K. in obrazložilo, zakaj mu ne sledi.
Pri vprašanju, ali je bila toženka ob poskusu vročitve v marcu 2009 razsodna oziroma ali je bila sposobna razumeti, kaj vročevalec želi, in dojeti posledice odklonitve vročitve za hčerko in zase, gre za vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju. Tega znanja pa ne sodišče ne ostali udeleženci postopka nimajo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039267
KZ-1 člen 86/8, 86/11.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - opravičljivi razlogi - subjektivni razlogi na strani stranke
Odločilno v tej zadevi namreč je, da po poteku (skrajnega) roka za opravo dela v splošno korist in tudi po naknadnem pozivu z dne 26. 4. 2019 obsojenec dela v splošno korist ni opravil, razlogi za neopravo dela v splošno korist pa so tako, kot prepričljivo izhaja iz izpodbijanega sklepa, bili izključno v sferi obsojenca, ki jih je prvo sodišče prepoznalo tudi v obsojenčevi obsodbi v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V IK 41679/2014 z dne 27. 1. 2015 in nenazadnje tudi v obsojenčevi pasivnosti, ko tudi po začetku teka pogojnega odpusta ni bil motiviran z opravo dela v splošno korist.
SPZ člen 193,199, 199/3, 200,261, 262, 264, 264/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.. ZS člen 83a, 83a/1.
zemljiškoknjižni postopek - pravočasnost pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prenehanje stavbne pravice - pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo - izbris stavbne pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Predlagateljica je zemljiškoknjižna lastnica zemljiške parcele, pri kateri je vpisana sporna stavbna pravica kot izvedena stvarna pravica in tožnica iz pravnomočne zamudne sodbe, s katero je odločeno, da stavbna pravica preneha. Gre za predčasno prenehanje pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici (262. člen SPZ).
Zamudna sodba učinkuje zoper zemljiškoknjižnega imetnika stavbne pravice in predstavlja eno od listin, ki jo zakon določa kot podlago za predlagani izbris stavbne pravice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Okoliščine, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost zamudne sodbe, so za zemljiškoknjižni postopek brezpredmetne (načelo formalnosti postopka).
Pri tem načinu prenehanja stavbne pravice ni potrebno soglasje imetnika zastavne pravice, ki obremenjuje stavbno pravico.
Ovire za predlagani izbris ne predstavlja niti v času odločanja obstoječi vpis zemljiškega dolga, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.
izločitev dokazov - dovoljenost pritožbe - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov
Po določbi drugega odstavka člena 435 ZKP pa v primeru, če sodnik sam ali pa na predlog strank ugotovi, da so v spisih zapisniki ali pa obvestila iz 83. člena ZKP, izda sklep o njihovi izločitvi, o taki pritožbi zoper tak sklep pa odloča sodišče druge stopnje, ki sme glede na vsebino izločenega dokaza odrediti, da se glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom. Iz take zakonske ureditve torej izhaja, da je pritožba dovoljena le, če sodišče po uradni dolžnosti ali pa na predlog strank izloči nedovoljene dokaze, ni pa dovoljeno, če predlog stranke za izločitev dokazov zavrne.
obstoj terjatve - obstoj nasprotne terjatve - ugotovitev neobstoja terjatve - v pobot uveljavljana terjatev - pobotni ugovor - pobotna izjava - najemna pogodba za poslovni prostor - neplačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - varščina - pravni interes
Glede v pobot uveljavljene denarne terjatve varščine, plačane ob sklenitvi najemne pogodbe, je pravilno stališče sodbe, da se toženec ne more sklicevati, da ni podal pobotne izjave za navedeni denarni znesek, tudi če bi takšen njegov ugovor pravočasen, saj sta se pravdni stranki ob sklenitvi najemne pogodbe izrecno dogovorili, da se varščina lahko poračuna z odprtimi terjatvami najemodajalca iz naslova najemnine ali stroškov po sklenjeni najemni pogodbi. Tožnica je varščino na ta način pobotala s svojimi zgodnejšemi terjatvami.
spor majhne vrednosti - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika - pogodba o naročilu (mandat) - pogodba v korist tretjega - dokazovanje
Tožeča stranka ni pridobila materialnopravnega upravičenja terjati od toženke odvetniških stroškov na podlagi mandatne pogodbe, saj ni dokazala, da bi bila takšna pogodba sklenjena.
URS člen 158. ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 13/3, 34a, 34a/5. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse - razveljavitev plačilnega naloga - pravnomočnost - pravnomočnost sklepa - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Plačilo sodne takse je javnopravna obveznost, za katere ne pride v poštev smiselna ali analogna uporaba ZST-1. Zakon določa možnost taksnih olajšav z namenom, da se zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva in enakega varstva pravic, ob hkratnem upoštevanju državnega interesa po zaračunavanju taks za financiranje delovanja sodišč. Tožeči stranki je bila s pravnomočnim sklepom, s katerim ji je bila odložena obveznost plačila sodne takse, omogočena taksna olajšava in s tem dostop do sodišča, ki je meritorno obravnavalo njeno zahtevo. Ne more pa sodišče samo, ob uporabi analogije, po uradni dolžnosti oprostiti stranko obveznosti plačila sodne takse.
Taksna obveznost in odločitev o olajšavi zajema postopek kot tak in ne pomeni, da lahko stranka predlaga ponovno taksno olajšavo, za vsak kasnejši plačilni nalog, ki ga prejme od sodišča. Sodišče je izdalo plačilni nalog z dne 5. 3. 2019 po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Zoper tak nalog, ki primarno služi kot opozorilo stranki na njeno že nastalo obveznost, lahko stranka sicer poda ugovor, ne more pa predlagati ponovne taksne olajšave, ker je o tem že bilo pravnomočno odločeno. Navedenega ne spremeni niti okoliščina, da je sodišče konkretni plačilni nalog razveljavilo zaradi previsoko zaračunane sodne takse (ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča) in izdalo novega. Za to ima izrecno pooblastilo v zakonu (peti odstavek 34.a člena ZST-1). Po izdaji plačilnega naloga stranka ne more nato ponovno zaprositi za taksno olajšavo, saj se plačilni nalog nanaša na že nastalo taksno obveznost, glede olajšave za slednjo pa je že bilo odločeno.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - prepovedana droga
Sodišče prve stopnje je v točki 3 sicer skopo obrazložilo, da je obdolžencu prepovedano drogo odvzelo zaradi koristi splošne varnosti, saj bo samo z odvzemom le te povsem izključena možnost njene uporabe v nedovoljene namene. Odvzem mamila je predpisan kot stvarni varnostni ukrep zaradi nevarnosti, ki jo mamila sama zase pomenijo za okolico. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji odločbi Up-106/96 že zavzelo stališče, da mora biti odvzem pravno utemeljen s tretjim oziroma četrtim odstavkom 15. člena Ustave. To pa pomeni, da če ima posameznik v posesti stvar, ki je zaradi posebnega javnega interesa ne bi smel imeti, se mu jo odvzame na podlagi zakona, ki tako izrecno predpisuje zaradi lastnosti stvari ali zaradi koristi splošne varnosti ali morale. Vsaka drugačna odločitev bi privedla do absurda, da bi se moralo tistim, ki so jo posedovali in jo je sodišče zaseglo (mamila) vrniti. Ker je sodišče prve stopnje mamilo obdolžencu odvzelo ravno zaradi takšnega razloga, kot izhaja iz citirane ustavne odločbe, sodišču prve stopnje ni moč očitati, da je obdolžencu kršilo ustavne pravice iz 22., 25. in 33. člena Ustave, kot tudi ne iz 25. člena, ki določa pravico do učinkovite pritožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039998
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1.
delo v splošno korist - podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka
Obsojenec, ki bi delo v splošno korist moral opraviti v obdobju od 29. 1. 2019 do 29. 1. 2020, v katerem pa ni poskrbel niti za prijavo stalnega prebivališča, niti se ni oglasil pri izvajalskih organizacijah, se ne more uspešno sklicevati, da tega ni storil, ker je v letu 2019 in 2020 opravljal hišna dela pri J. K., ker je v maju 2020 začel z adaptacijo stanovanja pri O. M. in ker je v letu 2019 prenavljal kopalnico pri Z. B., pri kateri je celo leto tudi opravljal vsa dela okrog hiše. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da je v letu, ko bi obsojenec moral opraviti družbeno koristno delo, res opravljal priložnostna dela, vendar pa iz pritožbi priloženih potrdil naročnikov dela, nikakor ne izhaja, da obsojeni ne bi mogel opraviti tudi dela v splošno korist, ki mu je bilo določeno kot nadomestilo za izvršitev zaporne kazni.