odredba preiskovalnega sodnika - nedovoljeni dokazi - obrazložitev odredbe - razlogi za sum
Sodišče druge stopnje pa v nasprotju s pritožnico ugotavlja, da predmetni odredbi preiskovalnih sodnikov izpolnjujeta vse pogoje, ki jih določa prvi odstavek 156. člena ZKP.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - neresnični podatki
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je treba v primeru, če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
Tožilec mora dokazati vse prvine obtožbe, to je dejanski stan, ki se ujema z zakonskimi znaki očitanih dejanj, protipravnost dejanj in obdolženčevo krivdo, saj je tožilec enako kot sodišče zavezan k iskanju resnice. Obdolžencu pa se v samem kazenskem postopku ni potrebno braniti in mu ni treba ničesar dokazovati ter je lahko dokazno aktiven ali pasiven.
V obravnavanem primeru je bil v času vložitve pritožbe pravni interes prvega upnika podan, saj je sodišče s tem, ko je predlogu dolžnice za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do 20. 8. 2020, izdalo zanj neugodno odločbo. Vendar pa je treba upoštevati, da je ta rok ob odločanju o pritožbi že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prvemu upniku ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi proti sklepu o odlogu že potekel. S potekom tega obdobja pa je tudi pravni interes upnika za pritožbo proti taki odločitvi prenehal, saj upnik ugodnejše odločitve ne more več doseči. Ugotavljanje zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijanega sklepa bi bilo zanj brez učinka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00037818
OZ člen 826, 833, 833/1, 833/3, 833/4, 833/5, 835. Direktiva Sveta z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih člen 17, 17(2), 17(3). ZPP člen 189, 189/3, 216, 216/1, 243, 286b.
pogodba o trgovskem zastopanju - pogodba o posredovanju - posredniška pogodba - pogodba za nedoločen čas - trgovski zastopnik - odpravnina - pravica do odpravnine - uveljavljanje odpravnine - odškodnina - izvedenec - umik dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - odločanje po prostem preudarku - navidezna kumulacija zahtevkov - nedovoljena pritožbena novota - obstoj pravde - litispendenca
Ni mogoče slediti izračunu odpravnine po katerem bi ena od dveh dejavnosti, ki pomeni veliko večino prihodkov stranke, pomenila le manjši del stroškov. Tožeča stranka s tem ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Upoštevanje zgolj že nastalih stroškov, brez prihodnjih, in predvidevanje dobička zgolj na podlagi povprečja rezultatov, ne more zadostovati za izračun odpravnine.
S samo sklenitvijo novih naročniških razmerij za nove stranke tožena stranka še ni dosegla znatne koristi. Vsaka gospodarska pogodba se sklene, ker stranki pričakujeta določeno korist od nje. Pravica do odpravnine ni avtomatična, temveč le ob izpolnitvi določenih pogojev, med katerimi je tudi obstoj znatne koristi na strani naročitelja.
Tožeča stranka je iz iste dejanske podlage zahtevala plačilo odpravnine po več zahtevkih. Pri tem je šlo zgolj za različne zneske in v bistvu za t. i. vključene zahtevke in primer navidezne kumulacije zahtevkov. Znesek podrednega in podpodrednega zahtevka je že bil vključen v primarni zahtevek. V razmerju med različnimi zahtevki (ki pa to dejansko niso bili) je že nastopila litispendenca. Slednja pa predstavlja razlog za zavrženje tožbe.
postopek za dovolitev nujne poti - pravdni stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka
V postopku za dovolitev nujne poti velja glede stroškov posebno pravilo, ki je določeno v 146. členu ZNP. Ker se postopek vodi izključno v interesu predlagatelja, mora ta v celoti trpeti skupne stroške postopka, razen tega pa mora povrniti drugim udeležencem stroške, ki so jih imeli zaradi postopka. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je stroške sodne izvedenke glede na izrecno (specialno) zakonsko določilo dolžan kriti predlagatelj in ne (prvi) nasprotni udeleženec, zaradi česar slednji nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o stroških izvedenca, saj morebitna ugoditev pravnemu sredstvu ne bi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037877
ZIZ člen 239, 270, 270/1, 270/2. ZVKSES člen 1, 1/1, 11, 11/1, 12, 13.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - verjetno izkazana terjatev - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov - narava spora
Narava spora in namen posebnega varstva določenih subjektov v pravnem prometu sta pomemben element pri presoji izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je v tej fazi postopka postavilo previsok standard, kar je vodilo k zmotni uporabi materialnega prava. Izhodišče, da je potrošnik v celoti seznanjen s slabim premoženjskim in likvidnostnim stanjem investitorja, če le-ta zahteva plačilo kupnine vnaprej, je zmotno že samo po sebi. Slednji je namreč šibkejša stran pri sklepanju prodajne pogodbe in bi za takšno sklepanje morala biti podana bistveno drugačna trditvena podlaga. Razlogovanje sodišča prve stopnje v smislu volenti non fit iniuria ne more biti sprejemljivo, ko pravo določen tip kupca posebej varuje. Za zavarovanje bi moralo zadoščati že zgolj dejstvo, da dolžnica z nepremičninami razpolaga v okviru svoje dejavnosti, zatrjevano ravnanje dolžnice (investitorja), ki nasprotuje kogentnim določbam ZVKSES in namenu le-teh ter, da dolžnica drugega pomembnega premoženja nima.
Pritožba temelji na predpostavki, da iz razloga, ker osumljeni ni podpisal strani zapisnika, kjer je podan pravni pouk, določen v šestem odstavku 148. člena ZKP, pravnega pouka ni dobil. Navedeno po pritožbi pomeni, da je podal izjavo, ne da bi bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, ki je eno od temeljnih pravnih jamstev v kazenskem postopku, ki ga določa Ustava RS v 29. členu. Z navedenim pritožbenim sklepanjem ni mogoče soglašati. Določba drugega odstavka 82. člena ZKP se nanaša le na zaslišanje in določa, da v primeru, če obsega zapisnik več strani, podpiše zaslišanec vsako stran posebej. Ko pritožnik navaja, da obdolženemu pravni pouk sploh ni bil podan, je treba pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da iz vsebine zapisnika o uradnem zaznamku izhaja nasprotno. Pravni pouk je zapisan na prvi strani zapisnika, na drugi strani zapisnika je zapisana izjava osumljenega, da je pravni pouk razumel, pri čemer je na prvi strani še navedeno, da je izjavil, da si ne bo vzel zagovornika, temu pa sledi izjava, ki jo je osumljeni podal v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih je osumljen. V zaključku zapisnika je navedeno, da bila vsebina uradnega zaznamka osumljenemu prebrana, da pripomb na vsebino nima, osumljenemu pa je bila vročena kopija uradnega zaznamka o izjavi, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039267
KZ-1 člen 86/8, 86/11.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - opravičljivi razlogi - subjektivni razlogi na strani stranke
Odločilno v tej zadevi namreč je, da po poteku (skrajnega) roka za opravo dela v splošno korist in tudi po naknadnem pozivu z dne 26. 4. 2019 obsojenec dela v splošno korist ni opravil, razlogi za neopravo dela v splošno korist pa so tako, kot prepričljivo izhaja iz izpodbijanega sklepa, bili izključno v sferi obsojenca, ki jih je prvo sodišče prepoznalo tudi v obsojenčevi obsodbi v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V IK 41679/2014 z dne 27. 1. 2015 in nenazadnje tudi v obsojenčevi pasivnosti, ko tudi po začetku teka pogojnega odpusta ni bil motiviran z opravo dela v splošno korist.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/5, 400/8, 403, 403/3.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - dolžnikov ugovor - preizkusno obdobje - določitev trajanja preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - začetek postopka osebnega stečaja - osebne okoliščine
Začetek postopka osebnega stečaja nad njegovo ženo je zagotovo dejstvo, ki vpliva na določitev preizkusnega obdobja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00037912
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8, 10. URS člen 15, 22, 23, 34, 139. ZIZ člen 15, 54, 239, 270, 270/1, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-6.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten izkaz terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija ustavno varovanih pravic - načelo sorazmernosti - novinarska svoboda - javni interes - nevarnost za življenje in zdravje - izjema od načela kontradiktornosti - dolžnikova pravica do izjave - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavani zadevi je bila na predlog upnika zoper dolžnika izdana t. i. regulacijska začasna odredba, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Tudi za izdajo regulacijske začasne odredbe je osnovna zakonska predpostavka, da obstoji terjatev upnika do dolžnika oziroma da bo terjatev nastala, pri čemer zadošča, da upnik to izkaže s stopnjo verjetnosti. Če je navedeni pogoj izpolnjen, se nato (prav tako z dokaznim standardom verjetnosti) presoja, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
Upnik je zatrjeval obstoj svoje nedenarne terjatve do dolžnikov za prepoved nadaljnjega poseganja v njegove osebnostne pravice oziroma v pravico do časti in dobrega imena. Pravica do osebnega dostojanstva je človekova pravica, ki jo zagotavlja tako Ustava (34. člen) kot tudi EKČP (8. člen). Z Ustavo in EKČP pa je vsakomur zagotovljena tudi človekova pravica do svobode izražanja (139. člen Ustave in 10. člen EKČP). Pri presoji osnovne zakonske predpostavke za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, to je verjetnosti obstoja upnikove nedenarne terjatve do dolžnikov, si torej v konkretnem primeru stojita nasproti dve človekovi pravici.
V konkretnem primeru sta v koliziji človekova pravica do časti in dobrega imena na eni strani in človekova pravica do svobode izražanja na drugi strani. V okviru presoje prve predpostavke za izdajo začasne odredbe, torej verjetnega obsoja terjatve upnika do dolžnikov za prepoved posega v pravico do časti in dobrega imena, je tako treba tehtati, ali sta dolžnika s poročanjem o upniku oziroma njegovi dejavnosti kirurških posegov prekomerno oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti posegla v upnikovo pravico do časti in dobrega imena. Ustavno sodišče je že večkrat izreklo, da je svoboda izražanja poleg tega, da je neposreden izraz posameznikove osebnosti v družbi, tudi temeljni konstitutivni element svobodne demokratične družbe. V okviru pravice do svobode izražanja ima posebej pomembno vlogo svoboda tiska. Svoboda tiska in izražanja mnenj namreč pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost. Svoboda govora ima še poseben pomen, ko gre za izražanje v okviru novinarskega poklica, saj so široke meje svobode tiska eden od temeljev sodobne demokratične družbe. To še zlasti velja za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. Pomen pravice do svobode izražanja, ki jo zagotavlja 10. člen EKČP, izhaja tudi iz judikature ESČP. Posebej takrat, ko gre za novinarsko poročanje in pravico javnosti, da izve za informacije in ideje, ki so javnega pomena. Novinarji in mediji morajo biti odgovorni pri poročanju in ravnati v dobri veri ter javnosti zagotavljati točne in zanesljive informacije v skladu z novinarsko etiko. Poseg v svobodo novinarskega poročanja pa je z vidika 10. člena EKČP sprejemljiv le, če je upravičen z varstvom pomembnejše potrebe v javnem interesu.
Svobodni mediji so eden od ključnih gradnikov svobode človekovega udejstvovanja nasploh. So osrednji temelj demokracije, saj s svojim delovanjem ne opozarjajo zgolj na delovanja posameznikov, katerih delovanje presega strogo zasebno sfero, temveč tudi delovanje vseh treh vej oblasti. Zato višje sodišče posebej pozorno presoja tisti del pritožnikovega stališča, s katerim želi novinarki in novinarski hiši ne le prepovedati poročati o njem in njegovem delu, temveč želi, da višje sodišče korigira njuno poročanje v smislu, da naj sodišče zapove spoštljivejše izraze.
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da sta dolžnika s poročanjem o upniku in njegovi dejavnosti kirurških posegov nesorazmerno posegla v njegovo človekovo pravico do časti in dobrega imena. S poročanjem sta dolžnika zasledovala ustavno dopusten namen obveščanja javnosti o informacijah v javnem interesu (opravljanju zdravstvenih posegov), uporabljeno sredstvo – poročanje je mogoče šteti tudi kot nujno in primerno za dosego zasledovanega cilja – obveščanja javnosti. Prav tako pa poseg v upnikovo pravico do časti in dobrega imena ustreza načelu sorazmernosti v ožjem smislu. Pri tehtanju med to upnikovo človekovo pravico in na drugi strani človekovo pravico dolžnikov do svobode izražanja je odločilno troje: da gre za svobodo izražanja v okviru novinarskega poklica, da je šlo za poročanje o opravljanju zdravstvenih posegov upnika, to je o informacijah javnega pomena, in da sta dolžnika sporne izraze »mazaški zdravnik«, »mazač, pogolten na denar«, »mazaški kirurg«, »mazač«, »pogoltnež« uporabila v povezavi z upnikovim delom in ne brez dejanske podlage.
V takrat veljavnem 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bilo določeno, da kdor je imel izdatke zaradi preživljanja kake osebe, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Tako v izvršbi, ki se je vodila zoper očeta upnice, zarubljena sredstva, ki so bila nakazana dolžnici kot zakoniti zastopnici upnice (in L. L.), ne pripadajo avtomatsko njej, četudi je imela dodatne izdatke za upnico, temveč mora za to pridobiti izvršilni naslov do očeta upnice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039998
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1.
delo v splošno korist - podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka
Obsojenec, ki bi delo v splošno korist moral opraviti v obdobju od 29. 1. 2019 do 29. 1. 2020, v katerem pa ni poskrbel niti za prijavo stalnega prebivališča, niti se ni oglasil pri izvajalskih organizacijah, se ne more uspešno sklicevati, da tega ni storil, ker je v letu 2019 in 2020 opravljal hišna dela pri J. K., ker je v maju 2020 začel z adaptacijo stanovanja pri O. M. in ker je v letu 2019 prenavljal kopalnico pri Z. B., pri kateri je celo leto tudi opravljal vsa dela okrog hiše. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da je v letu, ko bi obsojenec moral opraviti družbeno koristno delo, res opravljal priložnostna dela, vendar pa iz pritožbi priloženih potrdil naročnikov dela, nikakor ne izhaja, da obsojeni ne bi mogel opraviti tudi dela v splošno korist, ki mu je bilo določeno kot nadomestilo za izvršitev zaporne kazni.
ZPP člen 325, 332, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3.
postopek osebnega stečaja - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - sklep o prodaji - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - izvršilni naslov - kogentnost - diskrecijska pravica - dopolnitev sklepa - dopolnilni sklep - izdaja sklepa - rok za izpraznitev - obrazloženost odločitve
V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP mora sodišče izdati sklep o izpraznitvi stanovanja ali stanovanjske hiše že ob izdaji sklepa o prodaji. Navedena določba je kogentna, kar pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa glede izpraznitve in izročitve nepremičnine nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi in izročitvi odloči drugače. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naredilo le tisto, kar bi moralo storiti že hkrati s prvim sklepom o prodaji dolžnikove nepremičnine, zaradi česar je bil rok za izpraznitev nepremičnine podaljšan. Pri izpodbijanem sklepu pa ne gre, kot je to navedlo sodišče prve stopnje, za izdajo dopolnilnega sklepa v skladu s 325. in 332. členom ZPP, temveč le za (pravilno) izdajo sklepa v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP.
URS člen 158. ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 13/3, 34a, 34a/5. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse - razveljavitev plačilnega naloga - pravnomočnost - pravnomočnost sklepa - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Plačilo sodne takse je javnopravna obveznost, za katere ne pride v poštev smiselna ali analogna uporaba ZST-1. Zakon določa možnost taksnih olajšav z namenom, da se zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva in enakega varstva pravic, ob hkratnem upoštevanju državnega interesa po zaračunavanju taks za financiranje delovanja sodišč. Tožeči stranki je bila s pravnomočnim sklepom, s katerim ji je bila odložena obveznost plačila sodne takse, omogočena taksna olajšava in s tem dostop do sodišča, ki je meritorno obravnavalo njeno zahtevo. Ne more pa sodišče samo, ob uporabi analogije, po uradni dolžnosti oprostiti stranko obveznosti plačila sodne takse.
Taksna obveznost in odločitev o olajšavi zajema postopek kot tak in ne pomeni, da lahko stranka predlaga ponovno taksno olajšavo, za vsak kasnejši plačilni nalog, ki ga prejme od sodišča. Sodišče je izdalo plačilni nalog z dne 5. 3. 2019 po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Zoper tak nalog, ki primarno služi kot opozorilo stranki na njeno že nastalo obveznost, lahko stranka sicer poda ugovor, ne more pa predlagati ponovne taksne olajšave, ker je o tem že bilo pravnomočno odločeno. Navedenega ne spremeni niti okoliščina, da je sodišče konkretni plačilni nalog razveljavilo zaradi previsoko zaračunane sodne takse (ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča) in izdalo novega. Za to ima izrecno pooblastilo v zakonu (peti odstavek 34.a člena ZST-1). Po izdaji plačilnega naloga stranka ne more nato ponovno zaprositi za taksno olajšavo, saj se plačilni nalog nanaša na že nastalo taksno obveznost, glede olajšave za slednjo pa je že bilo odločeno.
delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - vodenje gospodarske družbe
Kot okoliščino za zavrnitev predloga za alternativno izvršitev zaporne kazni ne bi smelo upoštevati, da je obsojeni kaznivo dejanje storil kot direktor gospodarske družbe, ki je bil pooblaščen in odgovoren za zakonito poslovanje in razpolaganje s sredstvi gospodarske družbe, saj dejstvo, da je obsojeni kaznivo dejanje storil pri vodenju gospodarske družbe, po takrat veljavnem kazenskem zakoniku, predstavlja zakonski znak očitanega kaznivega dejanja, ki pa se že pri odmeri kazenske sankcije ne sme upoštevati kot okoliščina, ki vpliva na odmero kazni.
stiki otroka s staršem - sprememba stikov - stiki v korist otroka - nepristno mnenje otroka - spremenjene okoliščine - izvid in mnenje izvedenca - pravica staršev do stikov z otrokom
Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o predlogu za spremembo stikov opredelilo do koristi otroka.
Ker pa so stiki za otroka koristni in je pomembna tudi pravica staršev do stikov, je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni vseh prizadetih. To ravnovesje pa je predstavljal dogovor, sklenjen v obliki sodne poravnave.
odločitev o stroških postopka - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - sporen temelj in višina odškodnine
Metoda ločenega izračuna uspeha glede na temelj in višino je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških le glede na končni uspeh, ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh, prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnica v ugovoru zoper plačilni nalog ni navedla nobenega relevantnega ugovornega razloga, sodna taksa pa je bila odmerjena po pravilni materialnopravni podlagi (tar. št. 4031 ZST-1) ter v pravilnem znesku (125,00 EUR), je pravilno in zakonito tudi zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog z dne 23. 7. 2019.
spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja - stroški vzdrževanja - obratovalni stroški - neupravičena obogatitev - povrnitev stroškov - ugovor pasivne legitimacije - lastnik - obveznosti lastnika - najemnik
Zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec kot etažni lastnik obravnavanega stanovanja dolžan tožnici plačati vtoževane stroške upravljanja ter ji povrniti stroške zavarovanja stavbe, vzdrževanja in obratovanja, ki jih je tožnica zanj založila iz lastnih sredstev, je pravilen.