ZD člen 68, 174, 210, 210/1, 210/2, 210/3. ZPP člen 358, 358-5, 365, 365-3.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - veljavnost oporoke - oporočni dedič - oporočna priča - pisna oporoka pred pričami - sorodnik - sorodstveno razmerje do prič - spor o dejstvih - spor o uporabi prava - nesporna dejstva - pravno vprašanje - razlaga zakonske določbe - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sklepa
Med strankami je sporna razlaga 68. člena ZD, od katere je odvisen obstoj (ne)dopustnega sorodstvenega razmerja. Gre za spor o uporabi prava, torej za pravno vprašanje, o tem pa odloči zapuščinsko sodišče.
izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi - novo izvršilno sredstvo - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnik je v ugovoru navedel, da nima nobenih premičnih predmetov, ki bi lahko bili predmet rubeža, zato mu bodo zgolj nastali nepotrebni stroški, in da je upnik vložil nekritičen predlog in bi se lahko preko javnih evidenc prepričal, ali ima dolžnik rubljive premične stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ugovor dolžnika neutemeljen.
ZŠtip-1 člen 18, 18/1.. ZUP člen 7, 9.. ZUPJS člen 42.
državna štipendija - dodatek za bivanje
Iz dejanskih ugotovitev sodišča, ki jih pritožba niti ne prereka, sicer res izhaja, da tožnik 1. 10. 2018 ni imel vpisanega začasnega bivališča v upravni enoti kraja študija, temveč šele 1. 11. 2018. Torej v času, ko je bila zadeva še v prvostopenjskem upravnem odločanju pri CSD. V takšnih okoliščinah bi organ prve stopnje lahko priznal pravico do dodatka, v kolikor bi razpolagal z dokazilom o prijavi začasnega bivališča, vsekakor pa bi dodatek moral priznati organ druge stopnje, ki k podatkom iz javnih evidenc pristopa po uradni dolžnosti in je o pritožbi odločal šele 31. 7. 2019.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vrednost spornega predmeta v tožbi in koliko znaša sodna taks. Teh ugotovitev tožeča stranka obrazloženo ne izpodbija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00042345
OZ člen 41, 86. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 14, 16, 16/3, 16/4. ZPP člen 151, 181.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba v notarskem zapisu - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - ugotovitvena tožba - ugodilna zamudna sodba - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - huda demenca - poslovna nesposobnost - pritožba zoper stroškovno odločitev - odmera odvetniških stroškov - sprememba vrednosti točke - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stanje ob koncu glavne obravnave - oprava storitev - obračunavanje odvetniških storitev
Pogodba, ki jo sklepa oseba, ki nima (dejanske) sposobnosti razsojanja, je nična.
Notarski zapis pogodbe ne ovrže tožnikovih trditev (o nesposobnosti pokojne za razsojanje v času sklepanja pogodbe) tako, da bi bila zaradi tega nujna zavrnitev tožbenega zahtevka.
Drži pritožbena navedba, da je sprememba vrednosti točke med postopkom v obravnavani zadevi (iz 0,459 EUR na 0,60 EUR) vplivala tudi na število točk za opravljeno storitev, ki je glede na vrednost spornega predmeta sedaj nižja kot ob uvedbi postopka (prej izhodiščno 1100 točk, sedaj 900 točk). Vendar ker se skladno s tretjim in četrtim odstavkom 16. člena OT šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa, pred zaključkom postopka pa lahko odvetnik zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke, se, če ni zatrjevano in dokazano drugače, šteje, da je odvetnik vse storitve opravil ob koncu postopka, zato je sodišče prve stopnje pravilno za preračun vrednosti obravnavanega predmeta uporabilo vrednost točke 0,60 EUR. Odvetnik se tudi ni skliceval na izjemo, ki jo pri obračunu odvetniških storitev omogoča tretji odstavek 12. člena OT, oziroma ni podal predloga, ki bi ga moralo sodišče upoštevati na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - imenovanje sodnega cenilca - odgovor na pripombe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tržno vrednost nepremičnine parc. št. X k.o. 970 in pravilno uporabilo določilo 178. člena ZIZ, saj jeza ugotovitev tržne vrednosti predmetne nepremičnine imenovalo cenilca gradbene stroke A. A., ki si je nepremičnino najprej ogledal, nato pa izdelal pisno cenitveno poročilo o njeni tržni vrednosti, pri temu pa uporabil metodi primerljivih prodaj in stroškovni pristop. Dolžnica je na cenilno poročilo podala pripombe, na katere je cenilec odgovoril. Vztrajal je pri ugotovljeni vrednosti nepremičnine v cenilnem poročilu. Sodišče prve stopnje je cenilnemu poročilu in odgovoru cenilca sledilo, ker ga je ocenilo za prepričljivega in izdelanega skladno z zakonodajo in tržnimi normativi.
predlog za izločitev dokazov - sklep o izločitvi dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sklepa
Vsi pritožniki zatrjujejo bistvene kršitve določb kazenskega postopka s sklicevanjem na to, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev. To po oceni višjega sodišča samo po sebi ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve, je pa višje sodišče ob preizkusu teh pritožbenih navedb ugotovilo, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v celoti odločilo o predlogu za izločitev dokazov. O delu predlagane izločitve dokazov (uradni zaznamek o zaslišanju osumljenke in del otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja) sodišče prve stopnje sploh ni odločilo, čeprav je razloge tudi v zvezi s temi listinami navedlo v obrazložitvi sklepa v točkah 10 in 12, vendar navedeno ne more nadomeščati manjkajoče odločitve v izreku. Pomanjkljivost, zatrjevana v smislu izostanka pravne podlage, ni le pomanjkljivost, temveč pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku le-tega.
vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - preizkusno obdobje - mesečno poročanje - iskanje zaposlitve
Stečajna dolžnica ni izkazala ustreznega truda pri iskanju zaposlitve, saj je bila iz evidence brezposelnih oseb izbrisana prav zaradi svoje neaktivnosti. S kasnejšo zaposlitvijo na črno pa stečajna dolžnica v stečajno maso tudi ni prispevala.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov - uporaba dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - avtentična razlaga - hudodelsko združevanje - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - zakonitost odredbe - zakonitost dokazov - priča pri hišni preiskavi
Ustavno sodišče se je v odločbi U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017 opredelilo do vprašanja uporabe izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, v točki 41 obrazložitve pa tudi natančno pojasnilo, v katerih primerih organi pregona dostopajo do gradiva, pridobljenega s PPU, četudi sta minili več kot dve leti od konca izvajanja ukrepov. Kot bistveno je iz nje povzeti, da se dveletni rok iz četrtega odstavka 153. člena ZKP in iz drugega odstavka 154. člena ZKP, v katerem mora državni tožilec začeti kazenski pregon, sicer se izsledki PPU uničijo, nanaša le na tista kazniva dejanja, zaradi katerih so bili PPU odrejeni oziroma konkretni izsledki PPU zbrani. Ko je prvotni namen pridobitve izsledkov PPU potrjen oziroma "validiran" s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo naprej hrani, dokler se hrani kazenski spis. V tem času pa se lahko pokaže potreba po uporabi izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo. Izsledke PPU je mogoče uporabiti tudi v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen, oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep ni bil odrejen (če gre za "kataloško" kaznivo dejanje), če seveda ne gre za naklepne zlorabe organov. V sistemu ZKP ni prepovedi dostopanja tožilstva do še obstoječih (ne še uničenih) gradiv iz PPU za te namene. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v svojih prejšnjih odločbah v obravnavani zadevi, je Ustavno sodišče s sklepom U-I-462/18-22 z dne 13. 12. 2018 začasno zadržalo izvrševanje prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena ZKP (ki se izvrši na način, da se gradivo iz četrtega odstavka 153. člena in prvega odstavka 154. člena ZKP zapečati), razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona. Pri tem je v 15. točki obrazložitve do končne odločitve Ustavnega sodišča zapovedalo razlago izpodbijanih zakonskih določb z vsebino, kot jim jo je dala avtentična razlaga. V skladu s končno določbo iz 143. člena novele ZKP-N se spremembe 153. člena ter prvega do četrtega odstavka in šestega odstavka 154. člena ZKP začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi novele ZKP-N, torej 20. 7. 2019, kar je glede na datum izpodbijane odločitve (27. 3. 2020) preden je sodišče prve stopnje odločalo o pravilni uporabi navedenih določb. Veljavnost procesnih dejanj se namreč preizkuša po zakonu, ki je veljal v času, ko je bilo takšno procesno dejanje opravljeno. Bistveno je namreč, da obdolženi A. K. v času odrejanja in izvajanja PPU ter hišnih preiskav ni imel statusa osumljenca, kar pomeni, da zoper njega niso obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je v hudodelski združbi izvrševal tatvine motornih vozil, zaradi česar je tudi upravičeno lahko nastopal kot priča pri hišnih preiskavah. Šele kasneje, na podlagi zbranega dokaznega gradiva, podan utemeljen sum, da je storil drugo kaznivo dejanje, torej ne tisto, zaradi katerih so bili ukrepi odrejeni, pa na njegovo prvotno vlogo priče pri hišnih preiskavah ne more vplivati in zgolj iz tega razloga ni mogoče izločiti zapisnikov o opravljenih hišnih preiskavi, zaradi česar tudi ni podano navzkrižje interesov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00038017
KZ-1 člen 38, 91, 91/2, 257, 257/1. ZKP člen 357, 357-4. ZS člen 83. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZVCP-1 člen 193, 194, 205.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - nujne zadeve - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
Kot posledica epidemije je bil sprejet ZZUSUDJZ, ki je začel veljati 29. 3. 2020. Ta je v prvem odstavku 3. člena (Ukrepi v sodnih zadevah) določal, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ne tečejo; v drugem odstavku 3. člena pa, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Določbe navedenega zakona so veljale do 31. 5. 2020, upoštevaje sklep Vlade Republike Slovenije o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - COV-1 (COVID-1), ki je začel veljati 1. 6. 2020.
Ker glede na določbo 83. člena ZS obravnavana zadeva ne spada med nujne, od 29. 3. 2020, v tej zadevi tudi materialni rok iz drugega odstavka 91. člena KZ-1 v času trajanja začasnih ukrepov na podlagi ZZUSUDJZ, ni tekel in se tudi ni mogel izteči, pač pa se je ta iztekel 1. 6. 2020.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041417
KZ-1 člen 92, 92/2, 92/2-8, 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 144, 371, 371/1, 371/1-8, 390.
kaznivo dejanje goljufije - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - dovoljenost pritožbe - status oškodovanca - uveljavljanje bistvenih kršitev določb kazenskega postopka - sodba se opira na dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi - presoja verodostojnosti - obvestila - sprememba sodbe - odločba o kazenski sankciji - nekaznovanost - odločba o stroških kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca
Dovoljenost pritožbe po predhodni ugotovitvi, da je pritožnica kot verjetna oškodovanka ali oškodovanka v širšem smislu upravičena do pritožbe.
Pri bistveni kršitvi določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je treba najprej vedeti, kaj oziroma kateri dokaz je bil pridobljen, kako je bil pridobljen in, ali je sodba sodišča prve stopnje na takšen dokaz dejansko oprta.
Razlika med opiranjem sodbe na obvestila, zbrana v predkazenskem postopku, in pretresanjem obvestil na glavni obravnavi pri preverjanju zanesljivosti in verodostojnosti izpovedb prič.
Neobsojenost pred in po storitvi kaznivega dejanja ter časovna razlika med storitvijo kaznivega dejanja ter obsodbo kot tehtni olajševalni okoliščini pri odmeri kazni.
sklep o začetku stečajnega postopka - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - rok za pritožbo zoper objavljen sklep - pritožba družbenika - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba dolžnika - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo družbenika D. R. z dne 8. 8. 2019 zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ker je ugotovilo, da je ta prepozna. Pravilno je pojasnilo, da sklepa o začetku stečajnega postopka, kadar tega ne vloži upnik, ni potrebno vročati družbeniku, temveč zanj velja, da se je z vsebino sklepa seznanil s potekom osmih dni po objavi sklepa na spletnih straneh AJPES (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Glede na to, da je bil sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom objavljen na spletnih straneh AJPES 2. 7. 2019, je pravilno ugotovilo, da se je petnajstdnevni rok za pritožbo D. R. kot družbenika dolžnika iztekel 17. 7. 2019 ter da je zato njegova pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka z dne 8. 8. 2019 prepozna. Zato jo je utemeljeno zavrglo.
Dolžnica s pritožbenimi navedbami, da so zarubljene premičnine v lasti njenega sina, ker da gre za pritikline kmetije, ki je v njegovi lasti, ne more uspešno nasprotovati zaključku sodišča prve stopnje, da so stroški izvršitelja bili potrebni za izvršbo. Da gre za premičnine v lasti tretjega dolžnica ni z ničemer izkazala, pri čemer zgolj zatrjevano lastništvo kmetije lastništva zarubljenih premičnin še ne izkazuje.
Ker se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku, sicer se stroški ne priznajo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je upnik pravočasno priglasil nadaljnje izvršilne stroške, kot izhajajo iz obračuna izvršitelja, zato ustavitev izvršilnega postopka na odmero navedenih nadaljnjih izvršilnih stroškov ne vpliva.
pogodba o finančnem leasingu - bančna garancija - bančna garancija kot jamstvo za odpravo stvarnih napak - neupravičena obogatitev - odstop v izterjavo - odgovornost za stvarne napake - odprava napak - garancija - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake
Bančna garancija je bila unovčena neupravičeno, če zavarovana obveznost iz temeljnega posla, torej obveznost odpraviti napake v garancijskem roku, ni bila kršena. V takšnem primeru namreč ni nastala pravica naročnika odpraviti napako v breme bančne garancije. Samo v takšnem primeru bi bil z unovčitvijo bančne garancije leasingodajalec brez pravnega temelja obogaten na škodo naročnika garancije. V primeru, če je leasingodajalec bančno garancijo unovčil upravičeno, pa je le-ta brez pravnega temelja obogaten na škodo leasingojemalca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037666
ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kaznivo dejanje razžalitve - objektivno žaljiva izjava - zaničevalni namen - opis kaznivega dejanja - zavrženje zasebne tožbe - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Strinjati se je s stališčem v pritožbi, da so izjave, ki so predmet zasebne tožbe, objektivno žaljive. Zatrjevanje slabega imena, slabega poslovnega ugleda in slabe bonitete zasebnih tožilcev v poslovnih razmerjih, ob hkratnem odrekanju zaupanja njima v poslovnem svetu ter odkazovanju na poslovno "infamio", vezano na zasebna tožilca, ne predstavlja vrednostno nevtralnih izjav, pač pa trditve, ki nakazujejo na neustrezno, sramotno in nečastno poslovanje zasebnih tožilcev, ki je kot tako vredno velikega ogorčenja. Sodišče druge stopnje zato zaključka sodišča prve stopnje v točkah 5, 11 ter 12, da le subjektivna zaznava zasebnih tožilcev izjav kot žaljivih, ob tem, da je obdolženec uporabil običajne, življenjsko sprejemljive besede, ki jih je oblikoval v pravniški jezik, ne sprejema.
Zapis, ki vsebuje objektivno žaljivo vrednostno oceno zasebnih tožilcev, v pripravljalni vlogi, podani s strani obdolženca kot pooblaščenca tožene stranke v pravdnem postopku, predstavlja konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja razžalitve, storjenega pri varstvu upravičenih koristi (prvi in tretji odstavek 158. člena KZ-1). Ob izostanku očitka obdolženemu, da je take izjave podal z namenom zaničevanja v obliki posebej poudarjenega, skrajno ironičnega ali sarkastičnega izražanja o zasebnih tožilcih ali v obliki zmerjaške kritike, pa je treba pritrditi ključni ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da dejanji, ki sta predmet zasebne tožbe, po opisu nista kaznivi dejanji zoper čast in dobro ime (točka 12 obrazložitve napadene odločitve). Le v primeru konkretizacije zaničevalnega namena obdolženca bi bilo mogoče zavzeti stališče, da je zapis v zasebni tožbi očitno manifestacija zaničevalne žaljive vrednostne ocene drugega, ki po svojem pomenu in vsebini povsem pretehta siceršnjo zapisano upravičenost varovanja koristi zastopane stranke v sodnem (pravdnem) postopku.
Ker je bil pripor realiziran v drugem kazenskem postopku je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki časa prestanega v ekstradicijskem priporu v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 216/2009, ni na podlagi 56. člena KZ-1, vštelo v izrečeno enotno kazen in zato ni podana niti zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP.
predmet dedovanja - dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - naknadno najdeno premoženje
Pritrditi je pritožnici, da ni predlagala izdaje dodatnega sklepa o dedovanju glede nepremičnin v Republiki Hrvaški, pri katerih je do 1/2 njihovega idealnega deleža vknjižena lastninska pravica na ime družbe M. d.o.o., katere soustanovitelj je bil zapustnik, in da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so lahko predmet dedovanja oziroma dodatnega sklepa o dedovanju (že v tem trenutku) navedene nepremičnine v Republiki Hrvaški, saj so lahko predmet dedovanja v skladu z 2. členom ZD le tiste stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku. To pa pomeni, da nepremičnine, pri katerih v zemljiški knjigi lastninska pravica (še) ni vknjižena na ime zapustnika, temveč na ime druge osebe, ne morejo biti predmet dedovanja, saj se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Bistveno za odločitev v tej zadevi pa je, kar izpostavlja tudi pritožnica, da pritožnica izdaje dodatnega sklepa o dedovanju ni predlagala v zvezi z nepremičnim premoženjem zapustnika, temveč je izrecno predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju naknadno najdenega premoženja, ki naj bi ga po njenih navedbah predstavljal delež zapustnika v družbi M. d.o.o., s sedežem v Republiki Hrvaški.
Pritožnica ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da družba M. d.o.o. v času zapustnikove smrti (dne 5. 1. 2015) ni več obstajala, saj je bila v letu 2012 izbrisana iz sodnega registra. Ker družba M. d.o.o. v trenutku zapustnikove smrti ni več obstajala, tudi poslovni delež zapustnika v tej družbi ni več obstajal, to pa posledično pomeni, kar je pravilno v izpodbijanem sklepu izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, da v skladu z 2. členom in 123. členom ZD ni sodil med stvari ali pravice, ki so pripadale zapustniku ob njegovi smrti in bi v skladu s 132. členom ZD v trenutku njegove smrti tudi prešle na njegove dediče.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - tuj bančni račun
Tožeča stranka ni izpolnila pogojev za oprostitev plačila sodne takse 675,00 EUR, zlasti zato, ker ni predložila izpiska o prometu in stanju na transakcijskem računu v tujini ter ni dokazala zatrjevanega premoženjskega stanja. To pa je razlog v njenem subjektivnem ravnanju, ne v objektivnih okoliščinah.