posebna razdelitvena masa - končni načrt posebne razdelitvene mase - pravica do izjave v postopku - subsidiarna uporaba ZPP v stečajnem postopku - ponovna cenitev nepremičnine
Odločilno dejstvo, ki se je v postopku razdelitve ugotavljalo, ni bila sama vrednost (torej cenitev) kamnoloma kot celote, ki je bila podlaga za izvedbo javne dražbe, pač pa koliko so vredna zemljišča, na katerih imajo posamezni ločitveni upniki svoje ločitvene pravice in se je na podlagi tega opravila razdelitev kupnine.
Pravica do izjave je ustavna pravica strank in sodišče jo je dolžno spoštovati tako, da odgovori na odločilna zatrjevana dejstva in izvede dokaze v zvezi z njimi.
imenovanje članov upniškega odbora - seznam navadnih terjatev - cesija terjatve - obvestilo o spremembi - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - jezikovna razlaga zakonskih določb
S cesijo terjatve na pritožnika je prišlo le do spremembe imetnika terjatve. Ker sta bila upraviteljica in sodišče prve stopnje o tej spremembi obveščena pred izdajo izpodbijanega sklepa, bi jo morala upoštevati. Jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP, kakršno zagovarja upraviteljica in ji očitno sledi sodišče prve stopnje in po kateri se v primeru, ko pride do prenosa terjatve na novega upnika po izdelavi seznama navadnih terjatev do dolžnika iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, nov imetnik terjatve pri imenovanju članov upniškega odbora ne upošteva, je zmotna in ni v skladu z namenom določbe tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP.
ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 8, 8/2.
plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačni razred - triletno obdobje
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v drugem odstavku 8. člena določa, da se pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, zato se je tožnici s premestitvijo oziroma zaposlitvijo na novem delovnem mestu dne 1. 8. 2015 prekinilo napredovalno obdobje, saj se je tožnica zaposlila na delovnem mestu, ki sodi v višji tarifni razred. Tožnici je ob premestitvi dne 1. 8. 2015 na novo delovno mesto v višjem tarifnem razredu pričelo znova teči napredovalno obdobje in je bil pogoj triletnega napredovalnega obdobja izpolnjen 1. 8. 2018.
Tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta. Določba drugega odstavka 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, da je napredovalno obdobje opredeljeno kot čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje, ne daje podlage za razlago, da je napredovalno obdobje lahko krajše od treh let, če zaposleni prej kot v treh letih pridobi tri ocene dela.
ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 382, 382/1, 382/2, 408, 409. ZPP člen 274, 274/1.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - dolžnik nima premoženja - načelo enakega obravnavanja upnikov - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - umik predloga - smiselna uporaba ZPP
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Cilj postopka je torej v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov. Glede na nesporno dejstvo, da dolžnik nima premoženja, nima prihrankov, nima zaposlitve in tudi sicer nima nobenih prejemkov, preživlja pa ga mati, je jasno, da v danem trenutku namena postopka osebnega stečaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bi bilo mogoče doseči.
Pritožbeno neupoštevane so navedbe dolžnika, da si želi, da bi bili vsi upniki poplačani hkrati in v enakih deležih, saj sploh ni premoženja (stečajne mase), iz katerega bi se kateri koli od upnikov poplačal v katerem koli znesku.
Po drugi strani je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti namreč preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti. Ker je dolžnik svoj predlog za odpust obveznosti umaknil, zaradi česar je sodišče postopek odpusta ustavilo, čemur dolžnik pritožbeno ne nasprotuje, to pomeni, da tudi ta namen postopka osebnega stečaja ne bo oziroma ne more biti dosežen.
Smiselna uporaba ZPP pomeni uporabo tistih institutov, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči tudi v postopku osebnega stečaja.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - izvedena pravica - zastavna pravica - soglasje imetnika pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Dejstvo, da v postopku, v katerem je bila zamudna sodba izdana, ni sodelovala oziroma o njem ni bila obveščena pritožnica, ki ima na stavbni pravici zastavno pravico, ne vpliva na dovoljenost predlaganega vpisa. Gre za predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika. Prav tako na dovoljenost vpisa ne vpliva okoliščina, da v sodbi ni določeno nadomestilo, ki ga je lastnica nepremičnine dolžna plačati imetniku stavbne pravice.
ZFPPIPP člen 122, 123, 123/2. ZIZ člen 42, 42/2. URS člen 22, 23.
klavzula o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - razlogi za razveljavitev - vročanje v stečajnem postopku - javna objava sklepa na portalu AJPES - kršitev ustavnih pravic - dopustnost posega v ustavno pravico
V postopku za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sodišče ugotavlja le, ali je bil sklep vročen oziroma objavljen v skladu s 122. členom ZFPPIPP, ne sme pa se ukvarjati s samo pravilnostjo vsebine sklepa o podanem soglasju, saj bi s tem poseglo v pravnomočen sklep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00042345
OZ člen 41, 86. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 14, 16, 16/3, 16/4. ZPP člen 151, 181.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba v notarskem zapisu - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - ugotovitvena tožba - ugodilna zamudna sodba - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - huda demenca - poslovna nesposobnost - pritožba zoper stroškovno odločitev - odmera odvetniških stroškov - sprememba vrednosti točke - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stanje ob koncu glavne obravnave - oprava storitev - obračunavanje odvetniških storitev
Pogodba, ki jo sklepa oseba, ki nima (dejanske) sposobnosti razsojanja, je nična.
Notarski zapis pogodbe ne ovrže tožnikovih trditev (o nesposobnosti pokojne za razsojanje v času sklepanja pogodbe) tako, da bi bila zaradi tega nujna zavrnitev tožbenega zahtevka.
Drži pritožbena navedba, da je sprememba vrednosti točke med postopkom v obravnavani zadevi (iz 0,459 EUR na 0,60 EUR) vplivala tudi na število točk za opravljeno storitev, ki je glede na vrednost spornega predmeta sedaj nižja kot ob uvedbi postopka (prej izhodiščno 1100 točk, sedaj 900 točk). Vendar ker se skladno s tretjim in četrtim odstavkom 16. člena OT šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa, pred zaključkom postopka pa lahko odvetnik zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke, se, če ni zatrjevano in dokazano drugače, šteje, da je odvetnik vse storitve opravil ob koncu postopka, zato je sodišče prve stopnje pravilno za preračun vrednosti obravnavanega predmeta uporabilo vrednost točke 0,60 EUR. Odvetnik se tudi ni skliceval na izjemo, ki jo pri obračunu odvetniških storitev omogoča tretji odstavek 12. člena OT, oziroma ni podal predloga, ki bi ga moralo sodišče upoštevati na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT.
ZSVarPre člen 6, 27, 27/1.. ZUPJS člen 5, 9, 17, 17/1, 51.. ZPP člen 224, 224/4.
denarna socialna pomoč - nepremično premoženje - izključitveni razlog
Evidenca GURS ima naravo javne listine, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vendar pa je v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tega, torej nasprotnega, kar uradne evidence o spornih nepremičninah vsebujejo, še zlasti glede vrednosti teh nepremičnin, pa tožnica ni dokazala oziroma svojih trditev, da so nepremičnine brez vrednosti, z ničemer ni dokazala oziroma svojih trditev sploh ni dokazovala in ni tekom postopka predložila nobenih dokazov. V pritožbi okoliščino, da so nepremičnine brez kakršnekoli tržne vrednosti zgolj navaja in jasno navede, da pismenih dokumentov o nameravani prodaji nima. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost tožničinega nepremičnega premoženja presega 18.852,00 EUR, je zato pravilen in pravilen tudi zaključek, da je podan izključitveni razlog iz 27. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov - uporaba dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - avtentična razlaga - hudodelsko združevanje - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - zakonitost odredbe - zakonitost dokazov - priča pri hišni preiskavi
Ustavno sodišče se je v odločbi U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017 opredelilo do vprašanja uporabe izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, v točki 41 obrazložitve pa tudi natančno pojasnilo, v katerih primerih organi pregona dostopajo do gradiva, pridobljenega s PPU, četudi sta minili več kot dve leti od konca izvajanja ukrepov. Kot bistveno je iz nje povzeti, da se dveletni rok iz četrtega odstavka 153. člena ZKP in iz drugega odstavka 154. člena ZKP, v katerem mora državni tožilec začeti kazenski pregon, sicer se izsledki PPU uničijo, nanaša le na tista kazniva dejanja, zaradi katerih so bili PPU odrejeni oziroma konkretni izsledki PPU zbrani. Ko je prvotni namen pridobitve izsledkov PPU potrjen oziroma "validiran" s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo naprej hrani, dokler se hrani kazenski spis. V tem času pa se lahko pokaže potreba po uporabi izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo. Izsledke PPU je mogoče uporabiti tudi v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen, oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep ni bil odrejen (če gre za "kataloško" kaznivo dejanje), če seveda ne gre za naklepne zlorabe organov. V sistemu ZKP ni prepovedi dostopanja tožilstva do še obstoječih (ne še uničenih) gradiv iz PPU za te namene. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v svojih prejšnjih odločbah v obravnavani zadevi, je Ustavno sodišče s sklepom U-I-462/18-22 z dne 13. 12. 2018 začasno zadržalo izvrševanje prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena ZKP (ki se izvrši na način, da se gradivo iz četrtega odstavka 153. člena in prvega odstavka 154. člena ZKP zapečati), razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona. Pri tem je v 15. točki obrazložitve do končne odločitve Ustavnega sodišča zapovedalo razlago izpodbijanih zakonskih določb z vsebino, kot jim jo je dala avtentična razlaga. V skladu s končno določbo iz 143. člena novele ZKP-N se spremembe 153. člena ter prvega do četrtega odstavka in šestega odstavka 154. člena ZKP začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi novele ZKP-N, torej 20. 7. 2019, kar je glede na datum izpodbijane odločitve (27. 3. 2020) preden je sodišče prve stopnje odločalo o pravilni uporabi navedenih določb. Veljavnost procesnih dejanj se namreč preizkuša po zakonu, ki je veljal v času, ko je bilo takšno procesno dejanje opravljeno. Bistveno je namreč, da obdolženi A. K. v času odrejanja in izvajanja PPU ter hišnih preiskav ni imel statusa osumljenca, kar pomeni, da zoper njega niso obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je v hudodelski združbi izvrševal tatvine motornih vozil, zaradi česar je tudi upravičeno lahko nastopal kot priča pri hišnih preiskavah. Šele kasneje, na podlagi zbranega dokaznega gradiva, podan utemeljen sum, da je storil drugo kaznivo dejanje, torej ne tisto, zaradi katerih so bili ukrepi odrejeni, pa na njegovo prvotno vlogo priče pri hišnih preiskavah ne more vplivati in zgolj iz tega razloga ni mogoče izločiti zapisnikov o opravljenih hišnih preiskavi, zaradi česar tudi ni podano navzkrižje interesov.
Odgovornost za spremembo opisa kaznivega dejanja je namreč prvenstveno na državnem tožilcu. Med obtožbo in sodbo mora biti poleg subjektivne identitete podana tudi objektivna identiteta (prvi odstavek 354. člena ZKP), kar pomeni, da je sodba vezana na dejanje, kot je opisano v obtožbi, in ne na historični dogodek, ki se je v resnici zgodil oziroma, kot ga je ugotovilo sodišče.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 359, 359/1, 359/2, 364, 364/2, 371, 371/5, 371/10. ZPP člen 112.
razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - ugovor upnika - rok za ugovor - smiselna uporaba določb zakona - teleološka razlaga zakona - namenska razlaga zakona - prednostne terjatve - prednostni vrstni red poplačila - zavarovane terjatve - upniki prednostih in zavarovanih terjatev - načelo hitrosti stečajnega postopka - datum vložitve vloge
Določba drugega odstavka 364. člena ZFPPIPP je uvrščena v zakonski pododdelek 5.9.3: Razdelitev splošne razdelitvene mase in kot taka in v tem smislu razlikuje med dvema položajema, ki se razlikujeta glede na naravo terjatve, ki bo v razdelitvi plačana. Tako ureja položaj upnikov prednostnih terjatev v tem smislu, da imajo ti upniki pred drugimi upniki določeno prednost, ki se kaže v tem, da se poplačajo iz splošne razdelitvene mase pred drugimi upniki do celotne višine svojih (prednostnih) terjatev, če to višina splošne razdelitvene mase omogoča, s čimer se jim zagotovi prvi vrstni red pri poplačevanju terjatev iz splošne razdelitvene mase (prvi in drugi odstavek 359. člena ZFPPIPP). In prav v tem so prednostne terjatve smiselno podobne terjatvam ločitvenih upnikov, saj se te poplačujejo pred drugimi upniki iz točno določenega premoženja, ki je predmet ločitvene pravice oziroma denarnega dobroimetja, doseženega z unovčenjem tega premoženja, do celotne višine svojih terjatev, če to višina posebne razdelitvene mase omogoča (peti odstavek 371. člena ZFPPIPP). Primerljivost položajev upnikov prednostnih terjatev in ločitvenih upnikov narekuje hitrejšo izvedbo postopka in s tem krajše roke za vlaganje pravnih sredstev (ugovorov). Zato je potrebno v danem primeru kot rok za ugovor zoper načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase uporabiti rok 15 dni.
zagotovitev navzočnosti obtoženca na obravnavi - ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi
V zvezi s pritožbeno polemiko v točki 2. zagovornikove pritožbe, pritožbeno sodišče izpostavlja, da gre v obravnavanem primeru za pripor kot ukrep disciplinske narave, ki ga odreja sodišče zato, da v primerih, ko je obtoženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna, zagotovi takšno navzočnost. Ne gre za pripor, ki se odreja po predlogu državnega tožilca, odreja ga sodišče samo, zato glede na naravo ukrepa postopek opredeljevanja obrambe in obtožbe do predmetnega vprašanja ni predviden in tudi ne more biti izvedljiv, saj v takšnem primeru, ko se obtoženec izmika postopku, ko sodišču ni dosegljiv, z njegovim stališčem pred odreditvijo pripora sodišče ne more biti seznanjeno.
zamudna sodba - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - delni umik tožbe - pravica do izjave
Na podlagi poziva k odpravi nesklepčnosti je tožnica tožbo delno umaknila. Zaradi tega sodišče ni bilo dolžno tožencu še enkrat vročati v odgovor celotno tožbo z vsemi prilogami in kasnejšimi vlogami.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZPP člen 142, 149, 224, 224/1. ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 1, 4.
epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - vročitev plačilnega naloga - plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Vročitev plačilnega naloga je bila dolžniku opravljena dne 26. 5. 2020, to je v času razglašene epidemije zaradi nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) – koronavirus in tudi v času veljave posebnih ukrepov v sodstvu zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih. V času trajanja posebnih ukrepov v nenujnih zadevah procesni roki niso tekli, prav tako se niso vročala sodna pisanja. Če je bila vročitev kljub temu opravljena, pa je rok začel teči prvi naslednji dan po prenehanju veljavnosti posebnih ukrepov, to je dne 1. 6. 2020.
V obravnavani izvršilni zadevi, ki ne spada med nujne zadeve in v kateri je bil dolžniku plačilni nalog vročen v času trajanja posebnih ukrepov, je tako sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je rok za plačilo sodne takse dolžniku začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel dne 8. 6. 2020. Dolžnik v pritožbi zmotno meni, da se vročitev ne bi smela opraviti v času razglašene epidemije, saj je bil dolžnik kot stranka postopka zavarovan na način, da tudi v primeru, če se je vročitev v času epidemije opravila, mu je rok za opravo procesnih dejanj (plačilo sodne takse) začel teči šele naslednji dan po prenehanju veljavnosti posebnih ukrepov, kar v konkretnem primeru pomeni dne 8. 6. 2020.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vrednost spornega predmeta v tožbi in koliko znaša sodna taks. Teh ugotovitev tožeča stranka obrazloženo ne izpodbija.
ZŠtip-1 člen 18, 18/1.. ZUP člen 7, 9.. ZUPJS člen 42.
državna štipendija - dodatek za bivanje
Iz dejanskih ugotovitev sodišča, ki jih pritožba niti ne prereka, sicer res izhaja, da tožnik 1. 10. 2018 ni imel vpisanega začasnega bivališča v upravni enoti kraja študija, temveč šele 1. 11. 2018. Torej v času, ko je bila zadeva še v prvostopenjskem upravnem odločanju pri CSD. V takšnih okoliščinah bi organ prve stopnje lahko priznal pravico do dodatka, v kolikor bi razpolagal z dokazilom o prijavi začasnega bivališča, vsekakor pa bi dodatek moral priznati organ druge stopnje, ki k podatkom iz javnih evidenc pristopa po uradni dolžnosti in je o pritožbi odločal šele 31. 7. 2019.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00038017
KZ-1 člen 38, 91, 91/2, 257, 257/1. ZKP člen 357, 357-4. ZS člen 83. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZVCP-1 člen 193, 194, 205.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - nujne zadeve - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
Kot posledica epidemije je bil sprejet ZZUSUDJZ, ki je začel veljati 29. 3. 2020. Ta je v prvem odstavku 3. člena (Ukrepi v sodnih zadevah) določal, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ne tečejo; v drugem odstavku 3. člena pa, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Določbe navedenega zakona so veljale do 31. 5. 2020, upoštevaje sklep Vlade Republike Slovenije o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - COV-1 (COVID-1), ki je začel veljati 1. 6. 2020.
Ker glede na določbo 83. člena ZS obravnavana zadeva ne spada med nujne, od 29. 3. 2020, v tej zadevi tudi materialni rok iz drugega odstavka 91. člena KZ-1 v času trajanja začasnih ukrepov na podlagi ZZUSUDJZ, ni tekel in se tudi ni mogel izteči, pač pa se je ta iztekel 1. 6. 2020.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - odpoved premoženjski pravici - opravljanje funkcije direktorja - brezplačno opravljanje dela - namen odpusta obveznosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - poplačilo upnikov iz stečajne mase
Sodna praksa je glede brezplačnega opravljanja funkcij oziroma dela enotna: tak način predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo. Dolžnica bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče morala obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorice in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje. Da tega ni storila je nesporno. Tudi če je bila funkcija dolžnice kot direktorice le formalna, bi ji določeno plačilo za opravljanje te funkcije pripadalo, kar nedvomno izhaja iz Pogodbe o poslovodenju. Ravnanje dolžnice, ki brez soglasja sodišča opravlja funkcijo zakonite zastopnice v gospodarski družbi neodplačno, ni niti vestno niti pošteno ravnanje.
Razlogi za tako ravnanje za odločitev ne morejo biti relevantni, prav tako pa niso relevantni pritožbeni razlogi, da premoženje, ki se mu je dolžnica odpovedala, ne bi zadoščalo niti za kritje stroškov stečajnega postopka. Pri odločanju o utemeljenosti upraviteljevega ugovora gre namreč za presojo ravnanj dolžnice – odpoved premoženjski pravici brez soglasja sodišča. Zato višina zneska, ki se mu je dolžnica na ta način odpovedala, ni relevantna, s tem pa tudi ne dolžničino pritožbeno izračunavanje za koliko naj bi bila stečajna masa oškodovana in koliko je upravitelj upravičen zahtevati od gospodarske družbe.
ZFPPIPP člen 47, 400. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog
V konkretnem primeru je upravitelj izvedel nekatere dodatne aktivnosti, predvsem je vložil ugovor zoper odpust obveznosti, se udeležil naroka in nadzoroval dolžnika, ki je delal v tujini. Vendar je sodišče prve stopnje vse to že upoštevalo, kot je razvidno iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa, in tudi določilo nadomestilo, višje od minimalnega. Za še višje nadomestilo po oceni pritožbenega sodišča ni podlage.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo konkretne okoliščine primera, višina nadomestila pa je tudi skladna z nadomestili v primerljivih zadevah. Višje nadomestilo ne bi bilo v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov.