ZFPPIPP člen 399, 399/2-2, 401. ZUstS člen 23, 23/1.
osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - protiustavnost zakonske določbe - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - ustavno sodišče - prekinitev postopka
Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču je zaradi vložitve zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče Republike Slovenije postopek prekinilo.
neizbran kandidat - javni zavod - odločba o imenovanju - direktor - nujni sospornik
Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu soglašalo s stališčem sodišča prve stopnje, da okoliščina, da je svet zavoda kot pristojni organ za imenovanje direktorja zavoda sprejel (le) sklep o imenovanju direktorice in ne posebnega sklepa o izbiri (oziroma neizbiri drugih prijavljenih kandidatov), ne vpliva na obseg sodnega varstva, ki ga tožniku zagotavljajo določbe ZZ. Sklep o imenovanju direktorja namreč sam po sebi po vsebini vključuje odločitev o izbiri kandidata in obenem pomeni tudi odločitev o neizbiri drugih prijavljenih kandidatov.
Izbrani kandidat v razpisnem postopku v sodnem sporu, ki ga neizbrani kandidat sproži pred sodiščem na podlagi 36. člena ZZ, ni enotni (nujni) sospornik v smislu določbe 196. člena ZPP. S sklepom o izbiri, glede katerega neizbrani kandidat uveljavlja sodno varstvo, namreč izbrani kandidat še ni pridobil nobene pravice. Zlasti ne v primerih, ko gre za imenovanje direktorja javnega zavoda, ki je praviloma vezano še na soglasje ustanovitelja (32. člen ZZ).
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je ZSVarPre. Po 33. členu tega zakona se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč (IDSP), če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Za dodelitev te izredne oblike socialnovarstvenega prejemka mora biti izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev, saj gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, kar pomeni, da organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZUP v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano.
odgovornost izvajalca gospodarske javne službe - hoja po pločniku
Ker je sporni del pločnika še ustrezal pravnemu standardu normalne pohodne površine, to pomeni, da se od normalno pazljivega pešča pričakuje, da bo uporabil za hojo ta del pločnika, ki omogoča varno hojo.
pogodba o finančnem leasingu - bančna garancija - bančna garancija kot jamstvo za odpravo stvarnih napak - neupravičena obogatitev - odstop v izterjavo - odgovornost za stvarne napake - odprava napak - garancija - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake
Bančna garancija je bila unovčena neupravičeno, če zavarovana obveznost iz temeljnega posla, torej obveznost odpraviti napake v garancijskem roku, ni bila kršena. V takšnem primeru namreč ni nastala pravica naročnika odpraviti napako v breme bančne garancije. Samo v takšnem primeru bi bil z unovčitvijo bančne garancije leasingodajalec brez pravnega temelja obogaten na škodo naročnika garancije. V primeru, če je leasingodajalec bančno garancijo unovčil upravičeno, pa je le-ta brez pravnega temelja obogaten na škodo leasingojemalca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037666
ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kaznivo dejanje razžalitve - objektivno žaljiva izjava - zaničevalni namen - opis kaznivega dejanja - zavrženje zasebne tožbe - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Strinjati se je s stališčem v pritožbi, da so izjave, ki so predmet zasebne tožbe, objektivno žaljive. Zatrjevanje slabega imena, slabega poslovnega ugleda in slabe bonitete zasebnih tožilcev v poslovnih razmerjih, ob hkratnem odrekanju zaupanja njima v poslovnem svetu ter odkazovanju na poslovno "infamio", vezano na zasebna tožilca, ne predstavlja vrednostno nevtralnih izjav, pač pa trditve, ki nakazujejo na neustrezno, sramotno in nečastno poslovanje zasebnih tožilcev, ki je kot tako vredno velikega ogorčenja. Sodišče druge stopnje zato zaključka sodišča prve stopnje v točkah 5, 11 ter 12, da le subjektivna zaznava zasebnih tožilcev izjav kot žaljivih, ob tem, da je obdolženec uporabil običajne, življenjsko sprejemljive besede, ki jih je oblikoval v pravniški jezik, ne sprejema.
Zapis, ki vsebuje objektivno žaljivo vrednostno oceno zasebnih tožilcev, v pripravljalni vlogi, podani s strani obdolženca kot pooblaščenca tožene stranke v pravdnem postopku, predstavlja konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja razžalitve, storjenega pri varstvu upravičenih koristi (prvi in tretji odstavek 158. člena KZ-1). Ob izostanku očitka obdolženemu, da je take izjave podal z namenom zaničevanja v obliki posebej poudarjenega, skrajno ironičnega ali sarkastičnega izražanja o zasebnih tožilcih ali v obliki zmerjaške kritike, pa je treba pritrditi ključni ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da dejanji, ki sta predmet zasebne tožbe, po opisu nista kaznivi dejanji zoper čast in dobro ime (točka 12 obrazložitve napadene odločitve). Le v primeru konkretizacije zaničevalnega namena obdolženca bi bilo mogoče zavzeti stališče, da je zapis v zasebni tožbi očitno manifestacija zaničevalne žaljive vrednostne ocene drugega, ki po svojem pomenu in vsebini povsem pretehta siceršnjo zapisano upravičenost varovanja koristi zastopane stranke v sodnem (pravdnem) postopku.
Ker se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku, sicer se stroški ne priznajo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je upnik pravočasno priglasil nadaljnje izvršilne stroške, kot izhajajo iz obračuna izvršitelja, zato ustavitev izvršilnega postopka na odmero navedenih nadaljnjih izvršilnih stroškov ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00038156
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 243, 253, 253/1, 286, 286/1, 286/3, 286/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22, 23.
odškodnina - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odškodninska odgovornost delodajalca - stroški zdravljenja delavca - bolezen delavca - leptospiroza - okužba na delovnem mestu - protipravnost - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - higiensko-sanitarni ukrepi - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - pravica do sodnega varstva - pravica stranke do izjave - prepozne navedbe - prekluzija - zavlačevanje postopka - izvedba naroka - ugotavljanje dejanskega stanja - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so bile zaradi nerednega čiščenja in opustitve izvajanja ukrepov za preprečevanje prisotnosti glodavcev v skladišču tožene stranke prisotne miši oziroma njihovi iztrebki ter da je to tisti dejavnik tveganja, zaradi katerega je - v primerjavi z gojenjem zajcev in prašičev v domačem okolju delavca - mogoče sklepati, da je do okužbe z leptospirami prišlo na delovnem mestu. Tožena stranka je namreč s predhodno predstavljenimi opustitvami v skladišču ustvarila okolje, ki v primerjavi z domačim okoljem delavca, predstavlja bistveno večje tveganje za okužbo. Verjetnost, da se je delavec okužil na delovnem mestu, je zato večja, in z navedeno oceno se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče. Dodaja le še, da je smisel oziroma ratio predpisov, ki nalagajo toženi stranki izvedbo ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, nedvomno (tudi) v zagotavljanju takšnega delovnega okolja, v katerem ne prihaja do okužb, kakršna je okužba z leptospirami. Navedeno izhaja tudi iz določb vsebovanih v Poglavju I Priloge II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil.
Zavlačevanje postopka pomeni že izvedba zgolj enega naroka. Iz predloga novele ZPP-E (EVA 2013-2030-0093) namreč izhaja, da je predlagatelj v spremenjenem četrtem odstavku 286. člena povzel stališče iz sodne prakse, da je mogoče upoštevati novote, ki so predložene po prvem naroku za glavno obravnavo, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora in da gre za pravni standard, ki je vedno podan, če je treba zaradi novih dejstev ali dokazov razpisati nov narok za glavno obravnavo (kakršna je rešitev v avstrijskem pravu).
vrnitev v prejšnje stanje - utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev tožbe
Strankine trditve o nepravilni vročitvi tožbe ne morejo biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je to pritožbeni razlog, ki se v danem primeru lahko uveljavlja s pritožbo zoper zamudno sodbo.
V kolikor tožena stranka meni, da dejstvo, da v resnici posluje v M. in ne v C., predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je takšno njeno stališče zmotno, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00038670
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 4, 7, 23, 23/1, 23/2. ZPP člen 13, 13/1, 337, 337/1. URS člen 26. OZ člen 352, 352/1, 360, 376, 376/1.
plačilo odškodnine - izbris iz registra stalnega prebivalstva - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravica do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja državnega organa - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - vezanost na pravnomočno odločbo - pravnomočna upravna odločba - pogoj dejanskega življenja v Sloveniji - status upravičenca - pomanjkanje aktivne legitimacije - predhodno vprašanje - dokazno pravilo - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - tek zastaralnega roka - nedopustna pritožbena novota
Izhajajoč iz načela prirejenosti postopkov (upravnega in civilnega) oziroma vezanosti na pravnomočne (upravne) odločbe, je ugotavljanje upravičenosti iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP v pristojnosti upravnega organa, kar pomeni, da izpolnjenosti pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji sodišče v pravdnem postopku ne more (ponovno) ugotavljati. Neizkazanost položaja upravičenca vodi k presoji o neobstoju aktivne stvarne legitimacije za tožbo za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku.
JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00038554
ZZVZZ člen 63, 65, 66, 66-1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/3, 9/4. OZ člen 239, 239/1.
javni zavod - javni sektor - plače javnih uslužbencev - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev pogodbe - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - protipravnost - razlaga dogovora - zmotna uporaba materialnega prava
Namen določbe o avtomatičnem upoštevanju spremembe zneska osnovne plače pri kalkulaciji cen zdravstvenih storitev je v tem, da naj bo povišanje plač planiranih delavcev breme tožene stranke in ne zdravstvenih ter drugih zavodov in organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. Zato bi morala tožena stranka pri kalkulaciji cene storitev tožeče stranke od 1. 7. 2017 dalje avtomatično upoštevati povišanje plač planiranih delavcev tožeče stranke, do katerega je prišlo s sklenitvijo aneksa h kolektivni pogodbi.
izredno pravno sredstvo - neprava obnova postopka - sorazmerni del starostne pokojnine - pravnomočna sodba
Upoštevaje določbo 183. člena ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev mogoče poseči (spremeniti oziroma razveljaviti) le posamične upravne akte, ki jih je izdala tožena stranka. Nikakor pa ni mogoče z omenjeno določbo poseči v sodne odločbe. Tožnik je namreč imel pravico, da pred sodiščem uveljavlja morebitne nepravilnosti, ki so se zgodile v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja in uporabo materialnega prava, kar je s tožbo, ki jo je vložil v letu 2008, tudi izkoristil. Sodišče prve stopnje je tedaj izpeljalo obsežen dokazni postopek, med drugim je pridobilo tudi izvedensko mnenje sodne izvedenke finančne stroke. Kot je bilo že pojasnjeno je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in taka odločitev je bila potrjena tudi na pritožbenem sodišču. Gre za pravnomočno sodbo, zoper katero so možna le izredna pravna sredstva (tožnik je sicer vložil revizijo, ki pa je bila zavržena). S tem v zvezi so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se zadeva morala ponovno odpreti in na podlagi 183. člen ZPIZ-2, obravnavati po vsebini.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - odpoved premoženjski pravici - opravljanje funkcije direktorja - brezplačno opravljanje dela - namen odpusta obveznosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - poplačilo upnikov iz stečajne mase
Sodna praksa je glede brezplačnega opravljanja funkcij oziroma dela enotna: tak način predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo. Dolžnica bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče morala obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorice in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje. Da tega ni storila je nesporno. Tudi če je bila funkcija dolžnice kot direktorice le formalna, bi ji določeno plačilo za opravljanje te funkcije pripadalo, kar nedvomno izhaja iz Pogodbe o poslovodenju. Ravnanje dolžnice, ki brez soglasja sodišča opravlja funkcijo zakonite zastopnice v gospodarski družbi neodplačno, ni niti vestno niti pošteno ravnanje.
Razlogi za tako ravnanje za odločitev ne morejo biti relevantni, prav tako pa niso relevantni pritožbeni razlogi, da premoženje, ki se mu je dolžnica odpovedala, ne bi zadoščalo niti za kritje stroškov stečajnega postopka. Pri odločanju o utemeljenosti upraviteljevega ugovora gre namreč za presojo ravnanj dolžnice – odpoved premoženjski pravici brez soglasja sodišča. Zato višina zneska, ki se mu je dolžnica na ta način odpovedala, ni relevantna, s tem pa tudi ne dolžničino pritožbeno izračunavanje za koliko naj bi bila stečajna masa oškodovana in koliko je upravitelj upravičen zahtevati od gospodarske družbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041417
KZ-1 člen 92, 92/2, 92/2-8, 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 144, 371, 371/1, 371/1-8, 390.
kaznivo dejanje goljufije - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - dovoljenost pritožbe - status oškodovanca - uveljavljanje bistvenih kršitev določb kazenskega postopka - sodba se opira na dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi - presoja verodostojnosti - obvestila - sprememba sodbe - odločba o kazenski sankciji - nekaznovanost - odločba o stroških kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca
Dovoljenost pritožbe po predhodni ugotovitvi, da je pritožnica kot verjetna oškodovanka ali oškodovanka v širšem smislu upravičena do pritožbe.
Pri bistveni kršitvi določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je treba najprej vedeti, kaj oziroma kateri dokaz je bil pridobljen, kako je bil pridobljen in, ali je sodba sodišča prve stopnje na takšen dokaz dejansko oprta.
Razlika med opiranjem sodbe na obvestila, zbrana v predkazenskem postopku, in pretresanjem obvestil na glavni obravnavi pri preverjanju zanesljivosti in verodostojnosti izpovedb prič.
Neobsojenost pred in po storitvi kaznivega dejanja ter časovna razlika med storitvijo kaznivega dejanja ter obsodbo kot tehtni olajševalni okoliščini pri odmeri kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038412
ZPP člen 207, 207/2. OZ člen 86, 86/1, 239, 239/2.
sale and lease back - pogodba o finančnem leasingu - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - določitev vrednosti predmeta leasinga - skrbnost dobrega gospodarstvenika - poslovna odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - obstoj ničnosti
Na strani lizingodajalca sicer obstoji pojasnilna dolžnost v zvezi z valutnim tveganjem, a je treba njen obseg presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Glede na to, da je tožeča stranka gospodarska družba, ki je imela nedvomno pred sklenitvijo spornega pravnega posla že sklenjeno vsaj kakšno kreditno pogodbo, zagotovo obseg pojasnilne dolžnosti tožene stranke ni bil enak, kot bi bil, če bi bil lizingojemalec potrošnik. Predvsem pa je ključno, da iz trditev same tožeče stranke nedvomno izhaja, da je vedela oziroma, da je bila seznanjena z običajnim tveganjem vezanim na valutno klavzulo, da je torej vedela, da lahko pride do (običajnih) nihanj med valutama, kar je tudi sicer znano vsaki povprečni osebi, kaj šele gospodarski družbi, da pa ni vedela, da lahko pride do tako znatnega nihanja. Vendar pa tega ni mogla vedela niti tožena stranka.
V „sale and lease back“ poslu nižja pogodbena vrednost predmeta lizinga od njegove dejanske vrednosti še ne dokazuje oškodovanja lizingojemalca.
Odgovornost za spremembo opisa kaznivega dejanja je namreč prvenstveno na državnem tožilcu. Med obtožbo in sodbo mora biti poleg subjektivne identitete podana tudi objektivna identiteta (prvi odstavek 354. člena ZKP), kar pomeni, da je sodba vezana na dejanje, kot je opisano v obtožbi, in ne na historični dogodek, ki se je v resnici zgodil oziroma, kot ga je ugotovilo sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00037816
ZPP člen 350, 350/2. SPZ člen 66, 67, 96. OZ člen 198.
uporaba tuje stvari v solasti - solastništvo nepremičnine - souporaba nepremičnine - izvrševanje soposesti - neupravičena uporaba - tržna najemnina - najemno razmerje - solastninska skupnost - laična pritožba
Toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, zato je tožnica neupravičeno prikrajšana za souporabo in ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - imenovanje sodnega cenilca - odgovor na pripombe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tržno vrednost nepremičnine parc. št. X k.o. 970 in pravilno uporabilo določilo 178. člena ZIZ, saj jeza ugotovitev tržne vrednosti predmetne nepremičnine imenovalo cenilca gradbene stroke A. A., ki si je nepremičnino najprej ogledal, nato pa izdelal pisno cenitveno poročilo o njeni tržni vrednosti, pri temu pa uporabil metodi primerljivih prodaj in stroškovni pristop. Dolžnica je na cenilno poročilo podala pripombe, na katere je cenilec odgovoril. Vztrajal je pri ugotovljeni vrednosti nepremičnine v cenilnem poročilu. Sodišče prve stopnje je cenilnemu poročilu in odgovoru cenilca sledilo, ker ga je ocenilo za prepričljivega in izdelanega skladno z zakonodajo in tržnimi normativi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00039700
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 214, 339, 339/1, 339/2.
začasna odredba - nov predlog za izdajo začasne odredbe - res iudicata - zavarovanje nedenarne terjatve - učinki zaznambe spora - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe z drugo vsebino ali utemeljenega z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oziroma niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvem predlogu.
Tožnica je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazala, da je toženec po izdaji predhodne začasne odredbe pričel samovoljno posegati v njuno skupno premoženje, kakor tudi v premoženje, ki je sicer njena izključna last, saj je na nepremičnini parc. št. 240 k.o. ..., ki jo tožnica uveljavlja kot skupno premoženje, samovoljno porušil dva objekta, na takšen način pa razpolagal s skupnim premoženjem pravdnih strank brez soglasja tožnice, prav tako pa je tudi brez soglasja tožnice opravil poseg na nepremičnini stavba št. 220, stoječa na parc. št. 202 k.o. ..., katere izključna zemljiškoknjižna lastnica je tožnica, ji v decembru 2019 preprečil dostop do podstrešja stanovanjske hiše na naslovu ..., katere solastnica je, saj je zaklenil arhiv, ki se nahaja na podstrešju in vzel ključe. Poleg teh okoliščin, ki jih je tožnica z verjetnostjo izkazala že v predlogu za izdajo začasne odredbe, pa je sodišče prve stopnje prav tako pravilno v ugovornem postopku ugotovilo še obstoj novih okoliščin, za katere je tožnica izvedela šele po izdaji sklepa o začasni odredbi, ki jih je tožnica prav tako verjetno izkazala, toženec pa teh dejanskih ugotovitev s pritožbo niti ne izpodbija, da je toženec še v času veljavnosti predhodne začasne odredbe želel razpolagati s skupnim premoženjem na način, da ga je poskušal obremeniti s sklenitvijo treh pogodb o ustanovitvi služnostne pravice, s katerimi bi se s stvarno služnostjo v korist E. d.d. obremenile določene nepremičnine, ki jih tožnica uveljavlja kot skupno premoženje.
Čeprav ima načeloma toženec prav, da ravnanja, ki se mu očitajo, razen sklepanja pogodb o ustanovitvi stvarne služnosti, ki že predstavljajo aktivno ravnanje toženca v smeri obremenjevanja nepremičnin, ki so predmet skupnega premoženja, ne izkazujejo neposrednega razpolaganja (odtujevanja oziroma obremenjevanja) s skupnim premoženjem, pa to dejstvo za odločitev v tej zadevi ni pravno relevantno, saj, za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve ni potrebno izkazati aktivnega ravnanja dolžnika, temveč zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo, pri čemer mora upnik zatrjevati in dokazati okoliščine take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevo nevarnosti. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ta izhodišča pri uporabi materialnega prava (1. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ) za presojo utemeljenosti predlagane začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve v tem konkretnem primeru uporabilo pravilno, ko je zaključilo, da zaradi ugotovljenih ravnanj toženca obstoji konkretna objektivna nevarnost za uveljavitev tožničine končne terjatve-da doseže delitev skupnega premoženja v postopku delitve, saj obstaja (objektivna) nevarnost, da bo toženec, ki je ob tem, da samovoljno upravlja s skupnim premoženjem, tudi že začel opravljati konkretna dejanja v smeri razpolaganja s skupnim premoženjem s sklepanjem pogodb o ustanovitvi stvarne služnosti, brez izdaje začasne odredbe s skupnim premoženjem v prihodnosti tudi dejansko razpolagal, ga ne samo obremenil, temveč tudi odtujil, s tem pa, bi v primeru odtujitve nepremičnin in poslovnih deležev v gospodarskih družbah dobrovernemu kupcu, povzročil izgubo tožničine lastninske pravice na nepremičninah in imetništva poslovnih deležev, zaradi česar bi bila posledično kasnejša delitev tega skupnega premoženja celo onemogočena, v primeru njihove odtujitve nedobrovernemu kupcu pa bi bila delitev vsaj otežena, saj bi morala takšno pogodbo tožnica najprej izpodbijati.