Odgovornost za spremembo opisa kaznivega dejanja je namreč prvenstveno na državnem tožilcu. Med obtožbo in sodbo mora biti poleg subjektivne identitete podana tudi objektivna identiteta (prvi odstavek 354. člena ZKP), kar pomeni, da je sodba vezana na dejanje, kot je opisano v obtožbi, in ne na historični dogodek, ki se je v resnici zgodil oziroma, kot ga je ugotovilo sodišče.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257.. Sodni red (1995) člen 225, 228.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi očitala, da ni izvršila odredbe sodnice, ki je v zadevi izdala sklep, s katerim je zavrnila predlog obdolženega za vrnitev vozniškega dovoljenja. Tožnica tega sklepa ni poknjižila in odpravila, temveč je napisala nov sklep, s katerim je bilo predlogu obdolženega ugodeno in vozniško dovoljenje obdolženemu vrnjeno; ta sklep je še istega dne odpravila in ga poslala obdolženemu in pristojni upravni enoti.
Za podajo izredne odpovedi je obstajal utemeljen razlog, saj je tožnica kršila pogodbene in druge obveznost iz delovnega razmerja, pri čemer je imela kršitev vse znake kaznivega dejanja (odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1).
Tožnica je s tem, ko naklepno ni izvršila odredbe sodnice, čeprav je bila to dolžna storiti, ter s tem, ko je s sklepom sama meritorno odločila o predlogu obdolženega za vrnitev vozniškega dovoljenja, čeprav za to kot vodja vpisnika ni bila pristojna, izpolnila znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1. To kaznivo dejanje namreč stori javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo.
ZSVarPre člen 6, 27, 27/1.. ZUPJS člen 5, 9, 17, 17/1, 51.. ZPP člen 224, 224/4.
denarna socialna pomoč - nepremično premoženje - izključitveni razlog
Evidenca GURS ima naravo javne listine, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vendar pa je v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tega, torej nasprotnega, kar uradne evidence o spornih nepremičninah vsebujejo, še zlasti glede vrednosti teh nepremičnin, pa tožnica ni dokazala oziroma svojih trditev, da so nepremičnine brez vrednosti, z ničemer ni dokazala oziroma svojih trditev sploh ni dokazovala in ni tekom postopka predložila nobenih dokazov. V pritožbi okoliščino, da so nepremičnine brez kakršnekoli tržne vrednosti zgolj navaja in jasno navede, da pismenih dokumentov o nameravani prodaji nima. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost tožničinega nepremičnega premoženja presega 18.852,00 EUR, je zato pravilen in pravilen tudi zaključek, da je podan izključitveni razlog iz 27. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038412
ZPP člen 207, 207/2. OZ člen 86, 86/1, 239, 239/2.
sale and lease back - pogodba o finančnem leasingu - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - določitev vrednosti predmeta leasinga - skrbnost dobrega gospodarstvenika - poslovna odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - obstoj ničnosti
Na strani lizingodajalca sicer obstoji pojasnilna dolžnost v zvezi z valutnim tveganjem, a je treba njen obseg presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Glede na to, da je tožeča stranka gospodarska družba, ki je imela nedvomno pred sklenitvijo spornega pravnega posla že sklenjeno vsaj kakšno kreditno pogodbo, zagotovo obseg pojasnilne dolžnosti tožene stranke ni bil enak, kot bi bil, če bi bil lizingojemalec potrošnik. Predvsem pa je ključno, da iz trditev same tožeče stranke nedvomno izhaja, da je vedela oziroma, da je bila seznanjena z običajnim tveganjem vezanim na valutno klavzulo, da je torej vedela, da lahko pride do (običajnih) nihanj med valutama, kar je tudi sicer znano vsaki povprečni osebi, kaj šele gospodarski družbi, da pa ni vedela, da lahko pride do tako znatnega nihanja. Vendar pa tega ni mogla vedela niti tožena stranka.
V „sale and lease back“ poslu nižja pogodbena vrednost predmeta lizinga od njegove dejanske vrednosti še ne dokazuje oškodovanja lizingojemalca.
izredno pravno sredstvo - neprava obnova postopka - sorazmerni del starostne pokojnine - pravnomočna sodba
Upoštevaje določbo 183. člena ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev mogoče poseči (spremeniti oziroma razveljaviti) le posamične upravne akte, ki jih je izdala tožena stranka. Nikakor pa ni mogoče z omenjeno določbo poseči v sodne odločbe. Tožnik je namreč imel pravico, da pred sodiščem uveljavlja morebitne nepravilnosti, ki so se zgodile v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja in uporabo materialnega prava, kar je s tožbo, ki jo je vložil v letu 2008, tudi izkoristil. Sodišče prve stopnje je tedaj izpeljalo obsežen dokazni postopek, med drugim je pridobilo tudi izvedensko mnenje sodne izvedenke finančne stroke. Kot je bilo že pojasnjeno je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in taka odločitev je bila potrjena tudi na pritožbenem sodišču. Gre za pravnomočno sodbo, zoper katero so možna le izredna pravna sredstva (tožnik je sicer vložil revizijo, ki pa je bila zavržena). S tem v zvezi so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se zadeva morala ponovno odpreti in na podlagi 183. člen ZPIZ-2, obravnavati po vsebini.
ZPosS člen 2, 8. ZPP člen 219b, 219b/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 25.
pravdni postopek - poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - dokazi - seznanitev z dokazom - razkritje podatkov - sorazmernost posega - okoliščine konkretnega primera - pravica do izjave v postopku - kontradiktornost postopka - pravica do pritožbe
Odločitev sodišča na način, kot ga določa drugi odstavek 219.b člena ZPP, je mogoča le, če je zagotovljena kontradiktornost, torej da se nasprotna stranka, ki ji bo okrnjena pravica do izjave (podajanje trditev in nasprotnih dokazov v zvezi z dokazi, ki naj bi bili poslovna skrivnost), lahko izjavi o tem, da je neko dejstvo poslovna skrivnost prepoin da so upoštevane okoliščine primera ter sorazmernost posega iz drugega odstavka 219.b člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00039700
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 214, 339, 339/1, 339/2.
začasna odredba - nov predlog za izdajo začasne odredbe - res iudicata - zavarovanje nedenarne terjatve - učinki zaznambe spora - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe z drugo vsebino ali utemeljenega z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oziroma niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvem predlogu.
Tožnica je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazala, da je toženec po izdaji predhodne začasne odredbe pričel samovoljno posegati v njuno skupno premoženje, kakor tudi v premoženje, ki je sicer njena izključna last, saj je na nepremičnini parc. št. 240 k.o. ..., ki jo tožnica uveljavlja kot skupno premoženje, samovoljno porušil dva objekta, na takšen način pa razpolagal s skupnim premoženjem pravdnih strank brez soglasja tožnice, prav tako pa je tudi brez soglasja tožnice opravil poseg na nepremičnini stavba št. 220, stoječa na parc. št. 202 k.o. ..., katere izključna zemljiškoknjižna lastnica je tožnica, ji v decembru 2019 preprečil dostop do podstrešja stanovanjske hiše na naslovu ..., katere solastnica je, saj je zaklenil arhiv, ki se nahaja na podstrešju in vzel ključe. Poleg teh okoliščin, ki jih je tožnica z verjetnostjo izkazala že v predlogu za izdajo začasne odredbe, pa je sodišče prve stopnje prav tako pravilno v ugovornem postopku ugotovilo še obstoj novih okoliščin, za katere je tožnica izvedela šele po izdaji sklepa o začasni odredbi, ki jih je tožnica prav tako verjetno izkazala, toženec pa teh dejanskih ugotovitev s pritožbo niti ne izpodbija, da je toženec še v času veljavnosti predhodne začasne odredbe želel razpolagati s skupnim premoženjem na način, da ga je poskušal obremeniti s sklenitvijo treh pogodb o ustanovitvi služnostne pravice, s katerimi bi se s stvarno služnostjo v korist E. d.d. obremenile določene nepremičnine, ki jih tožnica uveljavlja kot skupno premoženje.
Čeprav ima načeloma toženec prav, da ravnanja, ki se mu očitajo, razen sklepanja pogodb o ustanovitvi stvarne služnosti, ki že predstavljajo aktivno ravnanje toženca v smeri obremenjevanja nepremičnin, ki so predmet skupnega premoženja, ne izkazujejo neposrednega razpolaganja (odtujevanja oziroma obremenjevanja) s skupnim premoženjem, pa to dejstvo za odločitev v tej zadevi ni pravno relevantno, saj, za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve ni potrebno izkazati aktivnega ravnanja dolžnika, temveč zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo, pri čemer mora upnik zatrjevati in dokazati okoliščine take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevo nevarnosti. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ta izhodišča pri uporabi materialnega prava (1. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ) za presojo utemeljenosti predlagane začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve v tem konkretnem primeru uporabilo pravilno, ko je zaključilo, da zaradi ugotovljenih ravnanj toženca obstoji konkretna objektivna nevarnost za uveljavitev tožničine končne terjatve-da doseže delitev skupnega premoženja v postopku delitve, saj obstaja (objektivna) nevarnost, da bo toženec, ki je ob tem, da samovoljno upravlja s skupnim premoženjem, tudi že začel opravljati konkretna dejanja v smeri razpolaganja s skupnim premoženjem s sklepanjem pogodb o ustanovitvi stvarne služnosti, brez izdaje začasne odredbe s skupnim premoženjem v prihodnosti tudi dejansko razpolagal, ga ne samo obremenil, temveč tudi odtujil, s tem pa, bi v primeru odtujitve nepremičnin in poslovnih deležev v gospodarskih družbah dobrovernemu kupcu, povzročil izgubo tožničine lastninske pravice na nepremičninah in imetništva poslovnih deležev, zaradi česar bi bila posledično kasnejša delitev tega skupnega premoženja celo onemogočena, v primeru njihove odtujitve nedobrovernemu kupcu pa bi bila delitev vsaj otežena, saj bi morala takšno pogodbo tožnica najprej izpodbijati.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - zavrženje prepoznega ugovora - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - smiselna uporaba določb ZKP
Bistveno vprašanje za odločitev o pritožbi zagovornika je, ali se tudi v ugovornem postopku zoper sodbo o kaznovalnem nalogu smiselno uporablja določba 387. člena ZKP, ki določa, da sodišče druge stopnje v primeru, če ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obdolženca, v korist tudi kateremu od soobdolžencev, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta. Po presoji višjega sodišča je odgovor na to bistveno vprašanje nikalen. Predmet presoje ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu namreč ni pravilnost in zakonitost te sodbe, torej vsebinski preizkus, temveč zgolj in izključno pravočasnost ugovora, ob ugotovitvi pravočasnosti pa je odločitev sodišča o ugovoru vselej enaka, to je razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu in nadaljevanje postopka po določbah ZKP, ki veljajo v skrajšanem postopku.
Socialni spori so za reševanje še posebej občutljivi, saj se v njih odloča o najbolj občutljivih pravicah posameznika iz socialne varnosti. Gre za spore polne jurisdikcije in za nudenje sodnega varstva proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, zato za socialni spor zadošča pravočasna vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt in predložitev dokončnega akta, ki ga upravičenec v sodnem postopku izpodbija. Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na 274. člen ZPP napačno zaključilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o zadevi, ker tožeča stranka za vloženo tožbo ne izkazuje pravne koristi.
Pravno korist sodišče ugotavlja v skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP pri ugotovitveni tožbi. V konkretnem primeru pa gre za dajatveno tožbo, v okviru katere se tožeča stranka ne strinja z vsebino odločitve tožene stranke v dokončni odločbi, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 63. členom v zvezi s prvim odstavkom 81. člena ZDSS-1 v okviru preizkusa pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe, ob izpolnjenosti drugih pogojev, v sporu odločiti meritorno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038003
KZ-1 člen 47, 47/5, 53, 53/1, 53/2-6, 205, 205/3, 283, 283/4. ZKP člen 18, 18/1, 372, 372-5.
kaznivo dejanje krive ovadbe - načelo proste presoje dokazov - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - stek kaznivih dejanj - enotna kazen - izrek enotne kazni za dejanja v steku - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
O prekoračenju pravice govorimo, če sodišče izreče kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja, ali če izreče kazensko sankcijo, ki jo zakon sploh ne pozna, ali ne izreče kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo izreči.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00041024
SZ-1 člen 23, 23/4. ZNP-1 člen 151, 151/1, 154. ZIZ člen 272, 272/1. ZNP člen 33, 33/1.
skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - upravljanje v večstanovanjskih stavbah - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - upravnik večstanovanjske stavbe - upravljanje skupnih delov stavbe - upravljanje skupne stvari - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - razmerja med etažnimi lastniki - aktivna in pasivna legitimacija - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - delitev stroškov upravljanja - posebni skupni del - verjetnost terjatve - nujnost izdaje začasne odredbe
Namen (cilj) določbe četrtega odstavka 23. člena SZ-1 je, da manjkajoči dogovor (med upravniki) nadomesti sklep sodišča. V takšnem postopku se začasna odredba izda zaradi začasne ureditve medsebojnega spornega razmerja.
Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je po vsebini enak predlogu za ureditev razmerja, lahko udeleženec postopka uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena. Restriktivni pristop je potreben tudi pri napolnitvi vsebine pravnih standardov iz prvega odstavka 151. člena ZNP-1.
Bistveno pri presoji pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe je, da predlagatelj ni izkazal obstoja okoliščin, ki bi narekovale nujno ukrepanje. Povedano drugače: predlagatelj ni izkazal, da je njegov položaj (ali položaj „njegovih“ etažnih lastnikov) tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka (saj v primeru čakanja redno sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena).
Za pridobitelja poslovnega deleža se v skladu s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1 šteje le tisti, ki je vpisan v register.
Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru. Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00037816
ZPP člen 350, 350/2. SPZ člen 66, 67, 96. OZ člen 198.
uporaba tuje stvari v solasti - solastništvo nepremičnine - souporaba nepremičnine - izvrševanje soposesti - neupravičena uporaba - tržna najemnina - najemno razmerje - solastninska skupnost - laična pritožba
Toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, zato je tožnica neupravičeno prikrajšana za souporabo in ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00038238
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 5, 6, 6/2, 153, 153/1, 240, 965, 965/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - dolžna profesionalna skrbnost - odškodninska odgovornost za premoženjsko škodo - nepredvidljive okoliščine in višja sila - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - dokončni obračun izvršenih del - vsebina - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena odločitev - dokazna ocena
V skladu z 240. členom OZ se podjemnik odškodninske odgovornosti za škodo, ki je nastala drugi pogodbeni stranki, razbremeni samo, če dokaže, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki jih ni mogel ne preprečiti, ne odpraviti in se jim izogniti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v točki 15 obrazložitve presodilo, da je prva toženka vse kritične dni odkrite dele strehe ustrezno zaščitila in ni dokazano, da bi bilo mogoče odkrite dele strehe zaščititi drugače.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, da tako nenadnega in silovitega poslabšanja vremena prvi toženec ni mogel pričakovati, posebno še, če so bile posamezne nevihte napovedane predvsem v severni Sloveniji, ne pa tudi v osrednji Sloveniji, kamor spada območje škodnega dogodka. Enako velja tudi za viharni veter jakosti 8 BF, ki se na tem območju Slovenije v povprečju pojavi zgolj enkrat letno in prav tako ni bil napovedan s strani meteorologov.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedensko mnenje - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse okoliščine za oceno, da so pri nasprotni udeleženki izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje v varovani oddelek brez privolitve. Nasprotna udeleženka sicer manj odklanja zdravila, kot jih je pred sprejemom, vendar še vedno ne more obvladovati svojega ravnanja in zapade v konflikte z zaposlenimi v bolnici. Resno ogroža svoje zdravje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00041001
SPZ člen 23. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5. OZ člen 94, 99. ZPP člen 337, 337/1.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - overitev podpisa - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - vpis v zemljiško knjigo - izpodbijanje pogodbe - napake volje - rok za izpodbijanje pogodbe - priposestvovanje nepremičnine - slaba vera - nedopustna pritožbena novota
Pravdni stranki sta sklenili veljaven zavezovalen pravni posel, ki predstavlja podlago za izstavitev zemljiško-knjižnega dovolila (razpolagalnega pravnega posla) in utemeljuje tožničin tožbeni zahtevek na izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo, ki jo lahko nadomesti sodba.
Tožnica napram toženki v tej pravdi uveljavlja (obligacijsko-pravni) zahtevek, ki izhaja iz veljavne pogodbe, ki sta jo stranki sklenili v letu 2011. Okoliščina, da naj bi toženka (kot to zatrjuje v pritožbi) pred tem lastninsko pravico na sporni nepremičnini priposestvovala, je ne odvezuje, da (upoštevaje 9. člen OZ) ravna, kot se je s pogodbo zavezala.
Neutemeljena je pritožbena trditev tožeče stranke, da je toženka ravnala izrazito samovoljno, ko je ignorirala jasna navodila nadrjenega, da ne sme odpremiti blaga in da je prepovedana odblokada računa. Presoja skrbnosti v smislu 6. člena OZ (kot merila protipravnega ravnanja tožene stranke oziroma hude malomarnosti) je odvisna od tega, ali so nadrejeni delavci tožeče stranke toženki dali jasna navodila glede poslovanja z hčerinskim podjetjem in ali je toženka ta navodila zavestno kršila. Tožeča stranka ni dokazala, da je toženka kršila jasna navodila tožeče stranke.
Okoliščina, da pločnik zaradi primrznjenega in steptanega snega (ledu) ni bil (povsem) varen za hojo, oziroma (še manj) dejstvo, da je tožnici spodrsnilo, še ne pomeni, da mu je moč karkoli očitati. Izvajalec je bil dolžan zagotoviti pohodnost pločnika, kar je tudi storil.
Izvajalec zimske službe nikoli ni dolžan izvesti vseh potencialnih (možnih) ukrepov, ampak samo tiste, ki mu jih upoštevaje konkretne razmere nalagajo predpisi in pravila stroke, ki v tem oziru predstavljajo tudi konkretne kriterije za presojo, ali je ravnal s potrebno skrbnostjo.
Zaradi drogov javne razsvetljave ter pogreznjenih uvozov k objektom je bilo nemogoče, da bi izvajalec z ustrezno tehnično opremo sneg (led) popolnoma odstranil iz pločnika, medtem ko mu ročnega čiščenja predpisi ne nalagajo (takšna dolžnost naj bi obstajala samo glede pločnikov v središču mesta, v bližini šole, vrtca, zdravstvenega doma).
Ko naj bi bila poledenelost posledica (s strani tožnice) zatrjevane opustitve upravljalca (oziroma njegovega izvajalca), ni moč govoriti o nevarni stvari in posledično o objektivni odškodninski odgovornosti, ampak »zgolj« oziroma »kvečjemu« o (morebitni) krivdni odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038297
OZ člen 12, 271. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 454, 454/2, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - licenčna pogodba - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - obstoj pogodbene podlage - poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - opustitev zaslišanja strank - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - prekluzija - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedopustni pritožbeni razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - očitek protispisnosti
S trditvami, da je pravno razmerje med pravdnima strankama zajemalo obveznost plačila po pogodbi o licenci s strani toženke in da je te obveznosti toženka dolga leta brez spora poravnavala, pritožba meri na določbo 12. člena OZ. Vendar pa pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj poslovni običaji in praksa sami po sebi ne pripeljejo do spremembe pisnih določil pogodbe. Licenčne pogodbe, na podlagi katere tožnica utemeljuje tožbeni zahtevek, nista podpisali pravdni stranki. Zatrjevana ustaljena poslovna praksa, da tožnica račune za dolgovano licenčnino, dobavljeno blago in opravljene storitve pošilja toženki, ki jih tudi poravnava (in ne A. A.), torej ne zadošča za vzpostavitev pogodbenega odnosa med pravdnima strankama. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko obveznost upniku izpolni tudi kdo tretji, ne le dolžnik (271. člen OZ). Zato je sodišče prve stopnje pasivno legitimacijo toženke pravilno presojalo na podlagi licenčne pogodbe.