CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00039700
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 214, 339, 339/1, 339/2.
začasna odredba - nov predlog za izdajo začasne odredbe - res iudicata - zavarovanje nedenarne terjatve - učinki zaznambe spora - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe z drugo vsebino ali utemeljenega z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oziroma niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvem predlogu.
Tožnica je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazala, da je toženec po izdaji predhodne začasne odredbe pričel samovoljno posegati v njuno skupno premoženje, kakor tudi v premoženje, ki je sicer njena izključna last, saj je na nepremičnini parc. št. 240 k.o. ..., ki jo tožnica uveljavlja kot skupno premoženje, samovoljno porušil dva objekta, na takšen način pa razpolagal s skupnim premoženjem pravdnih strank brez soglasja tožnice, prav tako pa je tudi brez soglasja tožnice opravil poseg na nepremičnini stavba št. 220, stoječa na parc. št. 202 k.o. ..., katere izključna zemljiškoknjižna lastnica je tožnica, ji v decembru 2019 preprečil dostop do podstrešja stanovanjske hiše na naslovu ..., katere solastnica je, saj je zaklenil arhiv, ki se nahaja na podstrešju in vzel ključe. Poleg teh okoliščin, ki jih je tožnica z verjetnostjo izkazala že v predlogu za izdajo začasne odredbe, pa je sodišče prve stopnje prav tako pravilno v ugovornem postopku ugotovilo še obstoj novih okoliščin, za katere je tožnica izvedela šele po izdaji sklepa o začasni odredbi, ki jih je tožnica prav tako verjetno izkazala, toženec pa teh dejanskih ugotovitev s pritožbo niti ne izpodbija, da je toženec še v času veljavnosti predhodne začasne odredbe želel razpolagati s skupnim premoženjem na način, da ga je poskušal obremeniti s sklenitvijo treh pogodb o ustanovitvi služnostne pravice, s katerimi bi se s stvarno služnostjo v korist E. d.d. obremenile določene nepremičnine, ki jih tožnica uveljavlja kot skupno premoženje.
Čeprav ima načeloma toženec prav, da ravnanja, ki se mu očitajo, razen sklepanja pogodb o ustanovitvi stvarne služnosti, ki že predstavljajo aktivno ravnanje toženca v smeri obremenjevanja nepremičnin, ki so predmet skupnega premoženja, ne izkazujejo neposrednega razpolaganja (odtujevanja oziroma obremenjevanja) s skupnim premoženjem, pa to dejstvo za odločitev v tej zadevi ni pravno relevantno, saj, za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve ni potrebno izkazati aktivnega ravnanja dolžnika, temveč zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo, pri čemer mora upnik zatrjevati in dokazati okoliščine take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevo nevarnosti. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ta izhodišča pri uporabi materialnega prava (1. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ) za presojo utemeljenosti predlagane začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve v tem konkretnem primeru uporabilo pravilno, ko je zaključilo, da zaradi ugotovljenih ravnanj toženca obstoji konkretna objektivna nevarnost za uveljavitev tožničine končne terjatve-da doseže delitev skupnega premoženja v postopku delitve, saj obstaja (objektivna) nevarnost, da bo toženec, ki je ob tem, da samovoljno upravlja s skupnim premoženjem, tudi že začel opravljati konkretna dejanja v smeri razpolaganja s skupnim premoženjem s sklepanjem pogodb o ustanovitvi stvarne služnosti, brez izdaje začasne odredbe s skupnim premoženjem v prihodnosti tudi dejansko razpolagal, ga ne samo obremenil, temveč tudi odtujil, s tem pa, bi v primeru odtujitve nepremičnin in poslovnih deležev v gospodarskih družbah dobrovernemu kupcu, povzročil izgubo tožničine lastninske pravice na nepremičninah in imetništva poslovnih deležev, zaradi česar bi bila posledično kasnejša delitev tega skupnega premoženja celo onemogočena, v primeru njihove odtujitve nedobrovernemu kupcu pa bi bila delitev vsaj otežena, saj bi morala takšno pogodbo tožnica najprej izpodbijati.
ZPosS člen 2, 8. ZPP člen 219b, 219b/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 25.
pravdni postopek - poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - dokazi - seznanitev z dokazom - razkritje podatkov - sorazmernost posega - okoliščine konkretnega primera - pravica do izjave v postopku - kontradiktornost postopka - pravica do pritožbe
Odločitev sodišča na način, kot ga določa drugi odstavek 219.b člena ZPP, je mogoča le, če je zagotovljena kontradiktornost, torej da se nasprotna stranka, ki ji bo okrnjena pravica do izjave (podajanje trditev in nasprotnih dokazov v zvezi z dokazi, ki naj bi bili poslovna skrivnost), lahko izjavi o tem, da je neko dejstvo poslovna skrivnost prepoin da so upoštevane okoliščine primera ter sorazmernost posega iz drugega odstavka 219.b člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038000
ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 190, 190/1.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zlonamernost - obtožni predlog - oškodovanec kot tožilec - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, ko je zavrglo obtožni akt z utemeljitvijo, da zlonamernost ni opisana v izreku obdolženki očitanih ravnanj, napravilo dokazno oceno o nedokazanosti zakonskega znaka zlonamernosti v ravnanju osumljenke ter posledično o neobstoju njene krivde za očitano kaznivo dejanje, s tem pa je, kot pravilno izpostavlja pritožnik, preseglo v procesnem zakonu opredeljene pristojnosti sodišča v fazi predhodnega preizkusa obtožbe.
V opisu kaznivega dejanja, ki ga vsebujeta obtožna predloga in ga je treba presojati kot celoto, je ustrezno opisan zakonski znak zlonamernosti v ravnanju osumljenke, ki se ji v obdobju skoraj treh let in pol (od 1. 4. 2016 do 23. 8. 2019) očita 25 dejanj, s katerimi naj bi zlonamerno onemogočala uresničitev izvršljive sodne odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10. 11. 2015 glede treh mladoletnih otrok oškodovanca kot tožilca in osumljenke. Kot navedeno in kar sodišče prve stopnje spregleda, pa se poleg omenjenega izvršitvenega načina v opisu kaznivega dejanja konkretizirano očita tudi, da je osumljenka pri sebi protipravno zadrževala mladoletne otroke in preprečevala, da bi jih imel oškodovanec kot tožilec v času, ko naj bi bil po sodni odločbi upravičen do stikov z njimi.
predlog za izločitev dokazov - sklep o izločitvi dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sklepa
Vsi pritožniki zatrjujejo bistvene kršitve določb kazenskega postopka s sklicevanjem na to, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev. To po oceni višjega sodišča samo po sebi ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve, je pa višje sodišče ob preizkusu teh pritožbenih navedb ugotovilo, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v celoti odločilo o predlogu za izločitev dokazov. O delu predlagane izločitve dokazov (uradni zaznamek o zaslišanju osumljenke in del otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja) sodišče prve stopnje sploh ni odločilo, čeprav je razloge tudi v zvezi s temi listinami navedlo v obrazložitvi sklepa v točkah 10 in 12, vendar navedeno ne more nadomeščati manjkajoče odločitve v izreku. Pomanjkljivost, zatrjevana v smislu izostanka pravne podlage, ni le pomanjkljivost, temveč pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku le-tega.
vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - preizkusno obdobje - mesečno poročanje - iskanje zaposlitve
Stečajna dolžnica ni izkazala ustreznega truda pri iskanju zaposlitve, saj je bila iz evidence brezposelnih oseb izbrisana prav zaradi svoje neaktivnosti. S kasnejšo zaposlitvijo na črno pa stečajna dolžnica v stečajno maso tudi ni prispevala.
Za pridobitelja poslovnega deleža se v skladu s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1 šteje le tisti, ki je vpisan v register.
Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru. Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - zavrženje prepoznega ugovora - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - smiselna uporaba določb ZKP
Bistveno vprašanje za odločitev o pritožbi zagovornika je, ali se tudi v ugovornem postopku zoper sodbo o kaznovalnem nalogu smiselno uporablja določba 387. člena ZKP, ki določa, da sodišče druge stopnje v primeru, če ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obdolženca, v korist tudi kateremu od soobdolžencev, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta. Po presoji višjega sodišča je odgovor na to bistveno vprašanje nikalen. Predmet presoje ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu namreč ni pravilnost in zakonitost te sodbe, torej vsebinski preizkus, temveč zgolj in izključno pravočasnost ugovora, ob ugotovitvi pravočasnosti pa je odločitev sodišča o ugovoru vselej enaka, to je razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu in nadaljevanje postopka po določbah ZKP, ki veljajo v skrajšanem postopku.
OZ člen 299, 299/2.. ZDR-1 člen 126, 126/2, 136, 136/1.
plačilo razlike plače - osnovna plača - delovna uspešnost - zadržanje izplačila plače - pobot izplačila plače - ničnost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da delavcu pripada plača v višini, ki je dogovorjena z delodajalcem, za katero se dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Delavcu poleg osnovne plače skladno z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1 pripada plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno. Upoštevaje 136. člen ZDR-1 lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila plače, so neveljavna. Delavec in delodajalec poleg primerov, ki jih določa zakon, s pogodbo o zaposlitvi ne moreta urediti dodatnih primerov zadržanja plače in je taka ureditev nična. Iz tega razloga so nični dogovori med pravdnima stranka v aneksih k pogodbi o zaposlitvi, ki jih izpostavlja toženka v pritožbi (zadržanje 10 % osnovne plače, pri čemer je izplačilo tega dela plače odvisno od uspešnosti poslovanja skupine oziroma je vezano na doseganje postavljenih kriterijev in ciljev). Kljub temu da je tožnica te anekse podpisala, ne predstavljajo zakonite podlage za zadržanje dela plač, saj stranki, kot je že navedeno, s pogodbo o zaposlitvi (ali aneksom k pogodbi o zaposlitvi) ne moreta drugače urediti vprašanj, ki so z zakonom prisilno urejena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00038670
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 4, 7, 23, 23/1, 23/2. ZPP člen 13, 13/1, 337, 337/1. URS člen 26. OZ člen 352, 352/1, 360, 376, 376/1.
plačilo odškodnine - izbris iz registra stalnega prebivalstva - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravica do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja državnega organa - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - vezanost na pravnomočno odločbo - pravnomočna upravna odločba - pogoj dejanskega življenja v Sloveniji - status upravičenca - pomanjkanje aktivne legitimacije - predhodno vprašanje - dokazno pravilo - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - tek zastaralnega roka - nedopustna pritožbena novota
Izhajajoč iz načela prirejenosti postopkov (upravnega in civilnega) oziroma vezanosti na pravnomočne (upravne) odločbe, je ugotavljanje upravičenosti iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP v pristojnosti upravnega organa, kar pomeni, da izpolnjenosti pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji sodišče v pravdnem postopku ne more (ponovno) ugotavljati. Neizkazanost položaja upravičenca vodi k presoji o neobstoju aktivne stvarne legitimacije za tožbo za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00037816
ZPP člen 350, 350/2. SPZ člen 66, 67, 96. OZ člen 198.
uporaba tuje stvari v solasti - solastništvo nepremičnine - souporaba nepremičnine - izvrševanje soposesti - neupravičena uporaba - tržna najemnina - najemno razmerje - solastninska skupnost - laična pritožba
Toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, zato je tožnica neupravičeno prikrajšana za souporabo in ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino.
Ker je bil pripor realiziran v drugem kazenskem postopku je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki časa prestanega v ekstradicijskem priporu v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 216/2009, ni na podlagi 56. člena KZ-1, vštelo v izrečeno enotno kazen in zato ni podana niti zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP.
posebna razdelitvena masa - končni načrt posebne razdelitvene mase - pravica do izjave v postopku - subsidiarna uporaba ZPP v stečajnem postopku - ponovna cenitev nepremičnine
Odločilno dejstvo, ki se je v postopku razdelitve ugotavljalo, ni bila sama vrednost (torej cenitev) kamnoloma kot celote, ki je bila podlaga za izvedbo javne dražbe, pač pa koliko so vredna zemljišča, na katerih imajo posamezni ločitveni upniki svoje ločitvene pravice in se je na podlagi tega opravila razdelitev kupnine.
Pravica do izjave je ustavna pravica strank in sodišče jo je dolžno spoštovati tako, da odgovori na odločilna zatrjevana dejstva in izvede dokaze v zvezi z njimi.
Iz listin sodnega spisa je razvidno, da je v obravnavani zadevi vložena tožba zaradi molka organa, da je tožena stranka sodišču kasneje sporočila, da je organ druge stopnje izdal odločbi o pritožbi glede pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro in da je sodišče tožnika nato pozvalo, da ga v roku 15 dni od vročitve sklepa obvesti ali vztraja pri tožbi, v kakšnem obsegu in ali jo razširija tudi zoper drugostopenjski upravni odločbi. Tožnik je bil opozorjen, da bo postopek ustavljen, če ne bo postopal v skladu z zahtevo sodišča. Glede na to, da tožnik do izteka roka sodišča ni obvestil, da naj se postopek nadaljuje, ga je v skladu z 80. členom ZDSS-1 zakonito ustavilo.
padec z motornim kolesom - čiščenje javne površine - prometna signalizacija - vmesna sodba - neprilagojena hitrost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je do prometne nezgode - padca tožnika z motornim kolesom v podvozu - prišlo zaradi opustitve čiščenja peska s cestišča in opustitev v zvezi s postavitvijo prometne signalizacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038412
ZPP člen 207, 207/2. OZ člen 86, 86/1, 239, 239/2.
sale and lease back - pogodba o finančnem leasingu - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - določitev vrednosti predmeta leasinga - skrbnost dobrega gospodarstvenika - poslovna odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - obstoj ničnosti
Na strani lizingodajalca sicer obstoji pojasnilna dolžnost v zvezi z valutnim tveganjem, a je treba njen obseg presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Glede na to, da je tožeča stranka gospodarska družba, ki je imela nedvomno pred sklenitvijo spornega pravnega posla že sklenjeno vsaj kakšno kreditno pogodbo, zagotovo obseg pojasnilne dolžnosti tožene stranke ni bil enak, kot bi bil, če bi bil lizingojemalec potrošnik. Predvsem pa je ključno, da iz trditev same tožeče stranke nedvomno izhaja, da je vedela oziroma, da je bila seznanjena z običajnim tveganjem vezanim na valutno klavzulo, da je torej vedela, da lahko pride do (običajnih) nihanj med valutama, kar je tudi sicer znano vsaki povprečni osebi, kaj šele gospodarski družbi, da pa ni vedela, da lahko pride do tako znatnega nihanja. Vendar pa tega ni mogla vedela niti tožena stranka.
V „sale and lease back“ poslu nižja pogodbena vrednost predmeta lizinga od njegove dejanske vrednosti še ne dokazuje oškodovanja lizingojemalca.
ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 382, 382/1, 382/2, 408, 409. ZPP člen 274, 274/1.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - dolžnik nima premoženja - načelo enakega obravnavanja upnikov - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - umik predloga - smiselna uporaba ZPP
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Cilj postopka je torej v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov. Glede na nesporno dejstvo, da dolžnik nima premoženja, nima prihrankov, nima zaposlitve in tudi sicer nima nobenih prejemkov, preživlja pa ga mati, je jasno, da v danem trenutku namena postopka osebnega stečaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bi bilo mogoče doseči.
Pritožbeno neupoštevane so navedbe dolžnika, da si želi, da bi bili vsi upniki poplačani hkrati in v enakih deležih, saj sploh ni premoženja (stečajne mase), iz katerega bi se kateri koli od upnikov poplačal v katerem koli znesku.
Po drugi strani je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti namreč preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti. Ker je dolžnik svoj predlog za odpust obveznosti umaknil, zaradi česar je sodišče postopek odpusta ustavilo, čemur dolžnik pritožbeno ne nasprotuje, to pomeni, da tudi ta namen postopka osebnega stečaja ne bo oziroma ne more biti dosežen.
Smiselna uporaba ZPP pomeni uporabo tistih institutov, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči tudi v postopku osebnega stečaja.
ZSVarPre člen 6, 27, 27/1.. ZUPJS člen 5, 9, 17, 17/1, 51.. ZPP člen 224, 224/4.
denarna socialna pomoč - nepremično premoženje - izključitveni razlog
Evidenca GURS ima naravo javne listine, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vendar pa je v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tega, torej nasprotnega, kar uradne evidence o spornih nepremičninah vsebujejo, še zlasti glede vrednosti teh nepremičnin, pa tožnica ni dokazala oziroma svojih trditev, da so nepremičnine brez vrednosti, z ničemer ni dokazala oziroma svojih trditev sploh ni dokazovala in ni tekom postopka predložila nobenih dokazov. V pritožbi okoliščino, da so nepremičnine brez kakršnekoli tržne vrednosti zgolj navaja in jasno navede, da pismenih dokumentov o nameravani prodaji nima. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost tožničinega nepremičnega premoženja presega 18.852,00 EUR, je zato pravilen in pravilen tudi zaključek, da je podan izključitveni razlog iz 27. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - primernost za izvršbo - zastaranje pravice do izterjave davka
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.
ZStk člen 1, 1/1, 2, 3, 4, 5.. ZDSS-1 člen 48.. ZPP člen 155, 163, 163/3.
kolektivni delovni spor - sindikat - zakonitost stavke - odločitev o pravdnih stroških - poklicni voznik
Vsebine sklepa o začetku stavke ni mogoče obravnavati formalistično, ampak v skladu z namenom, da vsak sindikat napove, organizira in izvede stavko pri delodajalcu, pri katerem ima svoje člane, oziroma da je treba upoštevati dejanski potek stavke. Nasprotni udeleženec ni organiziral niti izvedel stavke pri drugem predlagatelju. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec skupaj z drugim sindikatom oblikoval stavkovni odbor, ki je napovedal stavko pri predlagateljih, ne pomeni, da je nasprotni udeleženec organiziral in izvedel stavko pri drugem predlagatelju, ampak da se je skupni stavkovni odbor lahko enotno pogajal z vsemi tremi predlagatelji, ki so povezane družbe te skupine.
Po prvem odstavku 1. člena ZStk je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka je vezana na delovno razmerje stavkajočih delavcev, ki so izvorno nosilci ustavne pravice do stavke. Ti so bili člani drugega sindikata in ne nasprotnega udeleženca. Za zakonitost izvedbe stavke pri drugem predlagatelju v obliki ustavitve dela stavkajočih voznikov, ki so pri njem zaposleni, ni pomembno, kakšne napise so stavkajoči uporabljali. Ker nasprotni udeleženec pri drugem predlagatelju ni imel članov, ki bi se udeležili stavke, ni odgovoren za zakonitost njene izvedbe pri njem. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog utemeljeno zavrnilo.
ZIZ člen 20, 20/1, 142, 170, 170/2, 245. SPZ člen 138. ZZK-1 člen 90.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - zastavna pravica - notarska hipoteka
Sam obstoj izvršilnega naslova, ki je bil pridobljen zaradi plačila obligacijske terjatve, zadošča za poplačilo iz hipoteke le od osebnega dolžnika. Za poplačilo iz hipoteke proti realnemu dolžniku pa je potrebna posebna tožba na dopustnost poplačila iz zastavljene nepremičnine, tako imenovana hipotekarna tožba razen, če gre za izjemo: hipoteko nastalo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (142. člen ZIZ) ali sodne odločbe (zastavna pravica v izvršbi, zavarovanje, predhodna odredba).