SPZ člen 28, 95, 95/2, 96, 231. OZ člen 193, 198, 299.
podaritev deleža na skupnem premoženju zakoncu - osebna služnost - osebna služnost stanovanja - ustanovitev osebne služnosti - soglasje solastnika - deleži na nerazdeljeni stvari - nerazdeljena solastnina - užitek na solastniškem deležu - nično pogodbeno določilo - obogatitveni zahtevek - izbrisna tožba - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - plačilo za uporabo stvari - neupravičena uporaba tuje stvari - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - dovoljenje za brezplačno bivanje - prekoračitev tožbenega zahtevka - načelo enotnosti glavne obravnave - obseg koristi - vrnitev prejete koristi - zakonske zamudne obresti
Solastnina je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari, vsakemu od solastnikov pa pripada računsko določen idealni delež te stvari. Solastnik zato sam ne more ustanoviti osebne služnostne pravice stanovanja, saj se ta nanaša na realni in ne idealni del nepremičnine, temveč ima zgolj pravico ustanoviti užitek na solastniškem deležu na podlagi 231. člena SPZ. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Toženka zato po darilni pogodbi s solastnicama ni mogla veljavno pridobiti osebne služnosti na stanovanju v nadstropju, takšno pogodbeno določilo je nično in zoper tožnika ne more učinkovati.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040697
ZDR-1 člen 155, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 41, 53, 53/2.. OZ člen 165, 299.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 10, 10/1, 10/3, 10/4.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija - dnevni počitek - zakonske zamudne obresti - dodatek za posebne pogoje dela
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da se pogoj iz zadnjega odstavka 10. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami o določitvi relevantnega območja s strani ministra nanaša le na določitev dodatka iz drugega odstavka 10. člena Uredbe (ki je bil tožniku priznan in izplačan), ne pa tudi na določitev dodatka iz prvega odstavka 10. člena Uredbe, ki je bil predmet tožnikovega zahtevka. Ni torej sledilo naziranju toženke, pri katerem vztraja v pritožbi, da tožnik do vtoževanega dodatka po prvem odstavku 10. člena Uredbe ne more biti upravičen, ker zanj ne obstaja pravna podlaga, saj je bila višina dodatka določena z odredbo o določitvi dodatkov z dne 31. 7. 2013, iz katere pa izhaja zgolj upravičenje do dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja zaradi visoke onesnaženosti okolja in izpostavljenosti kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, ne pa tudi iz drugih razlogov. Ker sodišče tega napačno ni upoštevalo, je samo v dokaznem postopku raziskovalo okoliščine za priznanje dodatka iz prvega odstavka 10. člena Uredbe ter tožnikovemu zahtveku iz tega naslova napačno ugodilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055233
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/2.. ZKP člen 372, 372/4.
kaznivo dejanje goljufije - zavarovalniška goljufija - zakonski znaki - pripravljalna dejanja - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist
V sodni praksi je izoblikovano stališče (tako npr. sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije: I Ips 133/2009 z dne 28.5.2009, I Ips 65/2011 z dne 2.6.2011, I Ips 284/2010 z dne 20.10.2011, I Ips 17182/2010 z dne 22.3.2012), da drugi odstavek 211. člena KZ-1 inkriminira pripravljalna dejanja za storitev zavarovalniške goljufije, ki so v razmerju do dokončanega kaznivega dejanja goljufije subsidiarne narave. Kriterij za razmejitev med inkriminiranimi pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja goljufije je trenutek, ko storilec lažni škodni dogodek prikaže zavarovalnici, od katere zahteva plačilo zavarovalnine z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. V obravnavanem primeru iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da sta obdolženi A. A. in obdolžena B. B. v sostorilstvu ne le lažno prikazala škodni dogodek, ampak je zavarovalnica na podlagi lažne prijave škode tudi izplačala odškodnino, zato ima opisano dejanje vse znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ-1.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - vročitev sklepa - fikcija vročitve
Pritožba toženke je tako prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ ter tretjim odstavkom 9. člena ZIZ). Zato jo je pritožbeno sodišče moralo zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00038757
ZPP člen 214. OZ-UPB1 člen 190, 193, 195.
osebno zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - zavarovalna vsota - pobot - doživetje
Tožnica je toženki (nesporno) na podlagi pravnomočne sodbe in pod grožnjo izterjave 29.11.2012 izplačala 13.414,92 EUR s pridržkom, da bo v primeru uspeha z revizijo izplačano zahtevala nazaj. Toženki bi na dan doživetja 1.9.2016 (nesporno) pripadla po zavarovalni pogodbi zavarovalna vsota v višini 13.558,60 EUR. Predmetna zneska sta le navidezno podobne višine, saj tožnica upoštevaje omenjeni pridržek utemeljeno in skladno s sodno prakso omenjeno plačilo zahteva s pripadki (zakonskimi zamudnimi obrestmi in procesnimi obrestmi).
Tožnica je namreč z modificiranim zahtevkom v ponovljenem sojenju upoštevala toženkin zahtevek po nasprotni tožbi, ki izhaja iz zneska zavarovalne vsote na dan doživetja v višini 13.558,60 EUR, na način, da je opravila materialno pravni pobot s svojim zahtevkom, ki ima podlago v neupravičeni obogatitvi, na dan 1.9.2016 (dan doživetja). Povedano drugače, toženkina (manjša) nasprotna terjatev do tožnice na dan doživetja je bila v celoti pobotana s tožničino (zaradi do takrat nastalih pripadkov večjo) terjatvijo, zato je toženkin nasprotni tožbeni zahtevek neutemeljen in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožničinega modificiranega tožbenega zahtevka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Delodajalec lahko utemeljeno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu ob ponavljanju kršitev iz delovnega razmerja, tudi če kršitve same po sebi niso posebej hude, gre pa za ponavljanje kršitev.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev tožbe v odgovor
Ker podatki vročilnice potrjujejo dejstvo pravilne vročitve tožbe in poziva k odgovoru nanjo, tožena stranka pa za nasprotne trditve ni sodišču predlagala nobenega dokaza, pritožbeno sodišče nima podlage, da bi pritrdilo trditvam, da vročitev tožbe ni bila opravljena v skladu z zakonom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Odpuščanje delavcev je bila posledica zmanjšanja naročil prevozov. Tožena stranka je v spornem obdobju odpustila 17 delavcev. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno ugotovilo, da potrebe tožene stranke po tožnikovem delu dejansko ni bilo.
Ker mora biti odškodnina takšna, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (načelo popolne odškodnine; 169. člen OZ) mora sodišče oškodovancu prisoditi odškodnino za premoženjsko škodo zaradi izgube zaslužka v bruto znesku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je tožnica, ki bi morala kot odrasla oseba in strokovnjakinja s področja dela z otroki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki imajo pridružene tudi druge motnje, znižano intelektualno sposobnost in prilagoditvene spretnosti, grobo kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, je izpolnjen tudi pogoj iz 109. člena ZDR-1, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Opustitev skrbnosti dobrega strokovnjaka ter ustreznega strokovnega, objektivnega in etičnega postopanja v odnosu do otrok (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 79/2018) brez dvoma onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med strankama, še posebej, ker je ravno v povezavi z delovnim razmerjem delavcev v vzgojno‒pedagoškem procesu bistvena okoliščina prav zaupanje med vsemi udeleženci (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 101/2017).
izredno pravno sredstvo - neprava obnova postopka - sorazmerni del starostne pokojnine - pravnomočna sodba
Upoštevaje določbo 183. člena ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev mogoče poseči (spremeniti oziroma razveljaviti) le posamične upravne akte, ki jih je izdala tožena stranka. Nikakor pa ni mogoče z omenjeno določbo poseči v sodne odločbe. Tožnik je namreč imel pravico, da pred sodiščem uveljavlja morebitne nepravilnosti, ki so se zgodile v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja in uporabo materialnega prava, kar je s tožbo, ki jo je vložil v letu 2008, tudi izkoristil. Sodišče prve stopnje je tedaj izpeljalo obsežen dokazni postopek, med drugim je pridobilo tudi izvedensko mnenje sodne izvedenke finančne stroke. Kot je bilo že pojasnjeno je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in taka odločitev je bila potrjena tudi na pritožbenem sodišču. Gre za pravnomočno sodbo, zoper katero so možna le izredna pravna sredstva (tožnik je sicer vložil revizijo, ki pa je bila zavržena). S tem v zvezi so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se zadeva morala ponovno odpreti in na podlagi 183. člen ZPIZ-2, obravnavati po vsebini.
sklep o začetku stečajnega postopka - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - rok za pritožbo zoper objavljen sklep - pritožba družbenika - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba dolžnika - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo družbenika D. R. z dne 8. 8. 2019 zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ker je ugotovilo, da je ta prepozna. Pravilno je pojasnilo, da sklepa o začetku stečajnega postopka, kadar tega ne vloži upnik, ni potrebno vročati družbeniku, temveč zanj velja, da se je z vsebino sklepa seznanil s potekom osmih dni po objavi sklepa na spletnih straneh AJPES (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Glede na to, da je bil sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom objavljen na spletnih straneh AJPES 2. 7. 2019, je pravilno ugotovilo, da se je petnajstdnevni rok za pritožbo D. R. kot družbenika dolžnika iztekel 17. 7. 2019 ter da je zato njegova pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka z dne 8. 8. 2019 prepozna. Zato jo je utemeljeno zavrglo.
Dolžnica s pritožbenimi navedbami, da so zarubljene premičnine v lasti njenega sina, ker da gre za pritikline kmetije, ki je v njegovi lasti, ne more uspešno nasprotovati zaključku sodišča prve stopnje, da so stroški izvršitelja bili potrebni za izvršbo. Da gre za premičnine v lasti tretjega dolžnica ni z ničemer izkazala, pri čemer zgolj zatrjevano lastništvo kmetije lastništva zarubljenih premičnin še ne izkazuje.
Za pridobitelja poslovnega deleža se v skladu s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1 šteje le tisti, ki je vpisan v register.
Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru. Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00037816
ZPP člen 350, 350/2. SPZ člen 66, 67, 96. OZ člen 198.
uporaba tuje stvari v solasti - solastništvo nepremičnine - souporaba nepremičnine - izvrševanje soposesti - neupravičena uporaba - tržna najemnina - najemno razmerje - solastninska skupnost - laična pritožba
Toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, zato je tožnica neupravičeno prikrajšana za souporabo in ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - primernost za izvršbo - zastaranje pravice do izterjave davka
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej.
Neutemeljena je pritožbena trditev tožeče stranke, da je toženka ravnala izrazito samovoljno, ko je ignorirala jasna navodila nadrjenega, da ne sme odpremiti blaga in da je prepovedana odblokada računa. Presoja skrbnosti v smislu 6. člena OZ (kot merila protipravnega ravnanja tožene stranke oziroma hude malomarnosti) je odvisna od tega, ali so nadrejeni delavci tožeče stranke toženki dali jasna navodila glede poslovanja z hčerinskim podjetjem in ali je toženka ta navodila zavestno kršila. Tožeča stranka ni dokazala, da je toženka kršila jasna navodila tožeče stranke.
vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - preizkusno obdobje - mesečno poročanje - iskanje zaposlitve
Stečajna dolžnica ni izkazala ustreznega truda pri iskanju zaposlitve, saj je bila iz evidence brezposelnih oseb izbrisana prav zaradi svoje neaktivnosti. S kasnejšo zaposlitvijo na črno pa stečajna dolžnica v stečajno maso tudi ni prispevala.
zamudna sodba - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - delni umik tožbe - pravica do izjave
Na podlagi poziva k odpravi nesklepčnosti je tožnica tožbo delno umaknila. Zaradi tega sodišče ni bilo dolžno tožencu še enkrat vročati v odgovor celotno tožbo z vsemi prilogami in kasnejšimi vlogami.
predlog za izločitev dokazov - sklep o izločitvi dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sklepa
Vsi pritožniki zatrjujejo bistvene kršitve določb kazenskega postopka s sklicevanjem na to, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev. To po oceni višjega sodišča samo po sebi ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve, je pa višje sodišče ob preizkusu teh pritožbenih navedb ugotovilo, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v celoti odločilo o predlogu za izločitev dokazov. O delu predlagane izločitve dokazov (uradni zaznamek o zaslišanju osumljenke in del otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja) sodišče prve stopnje sploh ni odločilo, čeprav je razloge tudi v zvezi s temi listinami navedlo v obrazložitvi sklepa v točkah 10 in 12, vendar navedeno ne more nadomeščati manjkajoče odločitve v izreku. Pomanjkljivost, zatrjevana v smislu izostanka pravne podlage, ni le pomanjkljivost, temveč pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku le-tega.