DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00040100
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Ključna je ugotovitev, da je bilo tudi ob nedeljah toliko dela za obe sanitetni ekipi, da za javljanje na urgentni/dežurni telefon ni zadostovala zgolj ena ekipa, in je tako ob nedeljah poleg dežurne ekipe opravljala delo (dosegljivost za klice in odgovarjanje nanje) še ekipa v pripravljenosti. Pravno nepomembno je, ali je nato po prejemu klica tožnik moral opraviti še kako dodatno opravilo, saj je njegova pravica do tedenskega počitka v skupnem trajanju 24 ur v nedeljo kršena že s tem, da je bil vsako nedeljo dosegljiv za klice sanitetni ekipi, ki so se po svoji naravi nanašali na nujna zdravstvena stanja pripadnikov v bazi.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da predlagana izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist pri obdolžencu ne bi bila niti pravična, niti smotrna. Glede na njegov izredno obširen izpisek iz kazenske evidence pa obdolženec tudi ne more biti deležen zaupanja, potrebnega za alternativni način izvrševanja kazenske sankcije.
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da znaša upnikova terjatev 7.058,13 EUR, iz obrazložitve v 15. točki pa je razvidno, da je ta terjatev nižja in da je v izreku navedeni znesek previsok, saj delna plačila predmetne terjatve v letu 2016 in 2018 v preračunu navedene višine terjatve niso zajeta. Vsled navedenemu so utemeljeni pritožbeni očitki o obremenjenosti izpodbijanega sklepa s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037848
ZPP člen 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341, 350, 350/2, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 619.
postopek v sporu majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - sodnik posameznik - odločanje po sodniku posamezniku - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - kontradiktoren postopek - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Pritožbena graja glede neizvedenih dokazov je usmerjena v razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP se lahko stranka v sporih majhne vrednosti zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritoži le, v kolikor gre za kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. V kolikor sodišče ne izvede predlaganih dokazov brez utemeljenega razloga lahko to v skladu s sodno prakso predstavlja kršitev pravice do izjave in kontradiktornega postopka, ki se uveljavlja v dometu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ta razlog pa višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato mora stranka navesti in konkretizirati tak pritožbeni razlog. Pritožba tega ni storila, saj ne navaja, da bi ji bilo onemogočeno postopanje pred sodiščem, kršena pravice do izjave ali konktradiktornega postopka. Njena kritika je praktično v celoti usmerjena v ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno. S tem pa ne more uspeti, saj kot že obrazloženo, to ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga v sporih majhne vrednosti.
Regulacijsko (ureditveno) začasno odredbo, da se izdaja takšne začasne odredbe, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, po ustaljeni sodni praksi dopušča le izjemoma, v nujnih primerih in sicer le takrat, ko terjatve ali pravice strank ogroža možnost, da še v teku sodnega postopka pride do takšnih sprememb spornega razmerja, zaradi katerih sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
začasna odredba po uradni dolžnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna določitev stikov - določitev stikov z otrokom - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - prepoved približevanja - družinska sistemska psihoterapija
Že sam obstoj ukrepov po ZPND preprečuje ugoditev predlogu predlagatelja za začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo ter selitev nasprotne udeleženke iz skupnega stanovanja, saj bi bilo v nasprotnem primeru poseženo v pravnomočno izdano odločbo v postopku po ZPND. Z izpodbijano odločbo je prvo sodišče upoštevalo izjemo od navedenih prepovedi ter odločilo o začasnih stikih predlagatelja z otroki.
Okoliščina, da starejša otroka dejansko nimata stikov z materjo, ni v njuno korist, zato lahko v takšnih situacijah sodišče prve stopnje poseže po uradni dolžnosti po začasnih ukrepih, kot je ukrep vključitve v družinsko sistemsko psihoterapijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00037991
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 19. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 57. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 136, 137.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca - povrnitev nadomestila plače za odsotnost z dela - stroški zdravljenja delavca - poškodba pri delu - lestev - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - navodila nadrejenega - povečana nevarnost - neskrbno čiščenje - delovna sredstva - domneva krivde - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - deljena odškodninska odgovornost - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - samovolja - opustitev varnostnih ukrepov
Merila za doseganje potrebne ravni skrbnosti delodajalca so v sodni praksi postavljena razmeroma visoko.
Ker nadrejeni delavec ni dal delavcu natančnih navodil glede izvedbe generalnega čiščenja (kaj in kje je treba počistiti, kako in kdaj je treba naloženo delo opraviti), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka delo generalnega čiščenja slabo organizirala in s tem kršila določila 19. člena ZVZD-1. Tožena stranka je namreč s takšnim ravnanjem dopuščala možnost, da si delavci sami razlagajo katere prostore je treba očistiti, kako je treba očistiti in do kdaj je treba naloženo delo opraviti (kako se mudi z izvedbo čiščenja). Takšno ravnanja pa, kot je pojasnil tudi izvedenec, povečuje možnost nastanka nezgod in poškodb.
Dejstvo, da so bile v prostorih tožene stranke delavcu na voljo tudi druge lestve, ki so ustrezale zahtevanim standardom, lahko v tem primeru vpliva le na vzpostavitev soodgovornosti delavca, ne pa tudi na (ne)obstoj kršitve s strani delodajalca. Delodajalec bi namreč moral neustrezno lestev odstraniti. Ker tega ni storil, je dopuščal možnost njene uporabe.
Krivda tožene stranke se domneva. Tožena stranka se odgovornosti za nastalo škodo lahko razbremeni le, če ji v okviru določil OZ o obrnjenem dokaznem bremenu uspe dokazati, da je v konkretnem primeru ravnala tako, kot bi morala, ali da v konkretnem primeru na njeni strani ni bila prisotna kakršnakoli stopnja krivde. Torej, da je pri sprejemu in izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu ravnala skrbno in ji zato v zvezi s konkretno nezgodo pri delu ni mogoče očitati niti malomarnosti.
Pomanjkanje navodil oziroma slaba organizacija delovnega procesa namreč delavca pri izvedbi enostavnih opravil, glede katerih delavec ne potrebuje nadzora ne razbremeni dolžnosti spoštovanja in izvajana ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ker teh ukrepov delavec, čeprav je bil oziroma bi moral biti z njimi seznanjen, ni spoštoval, je ravnal samovoljno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00038757
ZPP člen 214. OZ-UPB1 člen 190, 193, 195.
osebno zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - zavarovalna vsota - pobot - doživetje
Tožnica je toženki (nesporno) na podlagi pravnomočne sodbe in pod grožnjo izterjave 29.11.2012 izplačala 13.414,92 EUR s pridržkom, da bo v primeru uspeha z revizijo izplačano zahtevala nazaj. Toženki bi na dan doživetja 1.9.2016 (nesporno) pripadla po zavarovalni pogodbi zavarovalna vsota v višini 13.558,60 EUR. Predmetna zneska sta le navidezno podobne višine, saj tožnica upoštevaje omenjeni pridržek utemeljeno in skladno s sodno prakso omenjeno plačilo zahteva s pripadki (zakonskimi zamudnimi obrestmi in procesnimi obrestmi).
Tožnica je namreč z modificiranim zahtevkom v ponovljenem sojenju upoštevala toženkin zahtevek po nasprotni tožbi, ki izhaja iz zneska zavarovalne vsote na dan doživetja v višini 13.558,60 EUR, na način, da je opravila materialno pravni pobot s svojim zahtevkom, ki ima podlago v neupravičeni obogatitvi, na dan 1.9.2016 (dan doživetja). Povedano drugače, toženkina (manjša) nasprotna terjatev do tožnice na dan doživetja je bila v celoti pobotana s tožničino (zaradi do takrat nastalih pripadkov večjo) terjatvijo, zato je toženkin nasprotni tožbeni zahtevek neutemeljen in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožničinega modificiranega tožbenega zahtevka.
premoženjska škoda - inflacija - zakonske zamudne obresti - višina škode - sodni izvedenec - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - datum izdaje odločbe o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - potrebni pravdni stroški
Za tožnika, kljub dejstvu, da je šlo za njegovo vozilo, ni podatka v spisu, da bi bil vešč znanj iz področja avtomobilske stroke. Gre torej za laika, ki se je kot takšen opravičljivo lahko oprl na ugotovitve sodnega izvedenca avtomobilske stroke o pošteni tržni vrednosti njegovega vozila in nastali škodi.
Zato tudi, če se škoda odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon določa drugače, kar kaže na zmotno uporabo materialnega prava (glej drugi odstavek 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) s strani sodišča prve stopnje, v tem delu pritožbi toženke ni mogoče ugoditi. Zoper sodbo se je namreč pritožila le toženka, zato je ni mogoče spremeniti v njeno škodo, saj pri odločanju pritožbenega sodišča velja prepoved tako imenovane reformatio in peius iz 359. člena ZPP.
Povedano drugače, zakonske zamudne obresti so pravilno prisojene od (zapadlosti) nastanka premoženjske škode dalje.
Tožnik v pritožbi zoper stroškovno odločitev utemeljeno izpostavlja, da odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 914/2013 z dne 23.5.2013, s katero mu je bila dodeljena Bpp v obliki zastopanja pred sodiščem prve stopnje in oprostitvi plačila stroškov pravdnega postopka (razen plačila sodne takse), ne obsega nagrade za (izvensodni) pravni posel (sestavo predpravdnega odškodninskega zahtevka) in nagrade za pritožbeni postopek, oboje skupaj z 22% DDV. Predmetno izhaja iz drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči in vsebine izdane odločbe o Bpp.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041765
KZ-1 člen 38, 148, 148/1, 148/2. ZASP člen 2, 111, 111/3, 113, 113/1, 113/1-2. ZKP člen 402, 402/3.
uvedba preiskave - utemeljen sum - kršitev materialnih avtorskih pravic - tiha blanketa - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - dopolnilna norma - pravica do predelave - namen in pogoji za preiskavo
Določba 148. člena KZ-1 je t.i. tiha blanketna kazenskopravna norma, ki se ne izrecno, ampak le smiselno sklicuje na pojme, podrobneje urejene v ZASP, kjer je določena vsebina materialnih avtorskih pravic. Inkriminirano je tisto dejanje, ki krši navedeni avtorskopravni zakon.
Pravilno pritožba poudarja, da je treba navedbe iz opisa brati oziroma razumeti v okviru celotnega opisa dejanja. Iz slednjega je tako mogoče prepoznati očitek neupravičene uporabe računalniškega programa družbe P. d.o.o. v predelani obliki, s tem pa smiselno zatrjevano kršitev izključne pravice avtorja računalniškega programa iz 2. točke prvega odstavka 113. člena ZASP, ki predstavlja posebno podobliko pravice predelave.
ZIZ člen 20, 20/1, 142, 170, 170/2, 245. SPZ člen 138. ZZK-1 člen 90.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - zastavna pravica - notarska hipoteka
Sam obstoj izvršilnega naslova, ki je bil pridobljen zaradi plačila obligacijske terjatve, zadošča za poplačilo iz hipoteke le od osebnega dolžnika. Za poplačilo iz hipoteke proti realnemu dolžniku pa je potrebna posebna tožba na dopustnost poplačila iz zastavljene nepremičnine, tako imenovana hipotekarna tožba razen, če gre za izjemo: hipoteko nastalo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (142. člen ZIZ) ali sodne odločbe (zastavna pravica v izvršbi, zavarovanje, predhodna odredba).
ZStk člen 1, 1/1, 2, 3, 4, 5.. ZDSS-1 člen 48.. ZPP člen 155, 163, 163/3.
kolektivni delovni spor - sindikat - zakonitost stavke - odločitev o pravdnih stroških - poklicni voznik
Vsebine sklepa o začetku stavke ni mogoče obravnavati formalistično, ampak v skladu z namenom, da vsak sindikat napove, organizira in izvede stavko pri delodajalcu, pri katerem ima svoje člane, oziroma da je treba upoštevati dejanski potek stavke. Nasprotni udeleženec ni organiziral niti izvedel stavke pri drugem predlagatelju. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec skupaj z drugim sindikatom oblikoval stavkovni odbor, ki je napovedal stavko pri predlagateljih, ne pomeni, da je nasprotni udeleženec organiziral in izvedel stavko pri drugem predlagatelju, ampak da se je skupni stavkovni odbor lahko enotno pogajal z vsemi tremi predlagatelji, ki so povezane družbe te skupine.
Po prvem odstavku 1. člena ZStk je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka je vezana na delovno razmerje stavkajočih delavcev, ki so izvorno nosilci ustavne pravice do stavke. Ti so bili člani drugega sindikata in ne nasprotnega udeleženca. Za zakonitost izvedbe stavke pri drugem predlagatelju v obliki ustavitve dela stavkajočih voznikov, ki so pri njem zaposleni, ni pomembno, kakšne napise so stavkajoči uporabljali. Ker nasprotni udeleženec pri drugem predlagatelju ni imel članov, ki bi se udeležili stavke, ni odgovoren za zakonitost njene izvedbe pri njem. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog utemeljeno zavrnilo.
posebna razdelitvena masa - končni načrt posebne razdelitvene mase - pravica do izjave v postopku - subsidiarna uporaba ZPP v stečajnem postopku - ponovna cenitev nepremičnine
Odločilno dejstvo, ki se je v postopku razdelitve ugotavljalo, ni bila sama vrednost (torej cenitev) kamnoloma kot celote, ki je bila podlaga za izvedbo javne dražbe, pač pa koliko so vredna zemljišča, na katerih imajo posamezni ločitveni upniki svoje ločitvene pravice in se je na podlagi tega opravila razdelitev kupnine.
Pravica do izjave je ustavna pravica strank in sodišče jo je dolžno spoštovati tako, da odgovori na odločilna zatrjevana dejstva in izvede dokaze v zvezi z njimi.
Neutemeljena je pritožbena trditev tožeče stranke, da je toženka ravnala izrazito samovoljno, ko je ignorirala jasna navodila nadrjenega, da ne sme odpremiti blaga in da je prepovedana odblokada računa. Presoja skrbnosti v smislu 6. člena OZ (kot merila protipravnega ravnanja tožene stranke oziroma hude malomarnosti) je odvisna od tega, ali so nadrejeni delavci tožeče stranke toženki dali jasna navodila glede poslovanja z hčerinskim podjetjem in ali je toženka ta navodila zavestno kršila. Tožeča stranka ni dokazala, da je toženka kršila jasna navodila tožeče stranke.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - obvezno zastopanje po odvetniku - opravljen pravniški državni izpit - oseba, ki ni imela pravice vložiti pritožbo
V pravdnem postopku je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi določeno obvezno zastopanje po odvetnikih (tretji odstavek 86. člena ZPP). Ta zahteva velja za vsa procesna dejanja v okviru postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, ne le za vložitev izrednega pravnega sredstva.
Za pridobitelja poslovnega deleža se v skladu s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1 šteje le tisti, ki je vpisan v register.
Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na prvi odstavek 27. člena ZSReg v zvezi petim odstavkom 9. člena Uredbe o sodnem registru. Ti določbi imata primerljiv pomen kot ga ima v zemljiškoknjižnem pravu načelo pravnega prednika.
Ker zagovornik zaključke o obstoju ponovitvene nevarnosti izpodbija z istimi navedbami, kot jih je podal v pritožbah zoper sklepa z dne 15. 5. 2020 in z dne 14. 7. 2020, na katere je pritožbeno sodišče odgovorilo že v sklepih z dne 28. 5. 2020 in z dne 22. 7. 2020, pritožbeno sodišče ponovno pojasnjuje, da zagovornik z opozarjanjem, da je šlo za enkraten dogodek, ko naj bi bil obtoženec v posebnem psihičnem stanju, ne pojasni, zakaj naj bi bila pri obtožencu izključena ponovitvena nevarnosti in da izpostavljanje vsebine izvedenskega mnenja, ko pritožnik ne zatrjuje novih dejstev ali dokazov, torej spremenjenih okoliščin, presega okvire tega pritožbenega postopka, ko se ugotavlja danost razlogov za pripor.
DZ člen 295, 295/1, 262, 262/1, 254, 254/1, 254/2. ZNP-1 člen 57, 57/4, 67.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - Center za socialno delo (CSD) - razrešitev skrbnika - pristojnost sodišča - imenovanje novega skrbnika
Glede na to, da se v skladu z določbo prvega odstavka 295. člena DZ šteje, da je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, in glede na to, da sme po uveljavitvi DZ le sodišče odraslo osebo postaviti pod skrbništvo in ji imenovati skrbnika (prvi odstavek 262. člena DZ), je po prvem odstavku 254. člena DZ sodišče tudi edino pristojno odločati o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega skrbnika za odraslo osebo na predlog centra za socialno delo, po drugem odstavku istega člena pa sodišče tudi razreši skrbnika, če sam tako zahteva.
OZ člen 299, 299/2.. ZDR-1 člen 126, 126/2, 136, 136/1.
plačilo razlike plače - osnovna plača - delovna uspešnost - zadržanje izplačila plače - pobot izplačila plače - ničnost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da delavcu pripada plača v višini, ki je dogovorjena z delodajalcem, za katero se dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Delavcu poleg osnovne plače skladno z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1 pripada plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno. Upoštevaje 136. člen ZDR-1 lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila plače, so neveljavna. Delavec in delodajalec poleg primerov, ki jih določa zakon, s pogodbo o zaposlitvi ne moreta urediti dodatnih primerov zadržanja plače in je taka ureditev nična. Iz tega razloga so nični dogovori med pravdnima stranka v aneksih k pogodbi o zaposlitvi, ki jih izpostavlja toženka v pritožbi (zadržanje 10 % osnovne plače, pri čemer je izplačilo tega dela plače odvisno od uspešnosti poslovanja skupine oziroma je vezano na doseganje postavljenih kriterijev in ciljev). Kljub temu da je tožnica te anekse podpisala, ne predstavljajo zakonite podlage za zadržanje dela plač, saj stranki, kot je že navedeno, s pogodbo o zaposlitvi (ali aneksom k pogodbi o zaposlitvi) ne moreta drugače urediti vprašanj, ki so z zakonom prisilno urejena.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - določenost predmeta - povzročitev poškodbe - izvedensko mnenje
Opis očitanega kaznivega dejanja zajema, glede na izpostavljene karakteristike neugotovljenega predmeta, logično možnost povzročitve težje poškodbe oškodovanca s tem predmetom.